Vasa J. Perović in Matija Bevk: »NUK 2 je nacionalno pomemben in funkcionalno nujen projekt«

Agencija RS za okolje je 6. maja sprejela odločitev, po kateri ministrstvo za izobraževanje kot investitor za NUK 2 ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja. Kako je z nadaljnjimi koraki za pridobitev gradbenega dovoljenja? V kateri fazi je projekt NUK 2?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: Drži, v začetku maja je ARSO – Agencija RS za okolje po mesecih preučevanja, potrdila, da za projekt NUK 2 ni potrebno okoljevarstveno soglasje. Takšen postopek je običajen za tovrstne projekte in veseli smo, da se je s to odločbo projekt premaknil še bližje k oddaji vloge za gradbeno dovoljenje. Trenutno manjka samo še nekaj drugih soglasij oziroma mnenj, za katera pa mislim, da bodo kmalu izdana. Zato pričakujemo, da bomo za NUK 2 lahko kmalu vložili dokumente za končno gradbeno dovoljenje. Vendar pa smo do tega, da se resnično začne gradnja, oddaljeni še kar nekaj korakov, a vendar že za en korak bližje. Poleg pridobivanja končnih soglasij, se trenutno ukvarjamo tudi z bolj podrobnimi programskimi razdelavami projekta, kar delamo skupaj s predstavniki NUK-a, ravnateljem Vilijem Lebanom in njegovimi sodelavci. Seveda pa čakamo tudi na to, da se začetemu projektu NUK 2 dodeli finančna sredstva za gradnjo.

NUK 2 je za Slovenijo projekt nacionalnega pomena na družbeno-kulturni, simbolni in infrastrukturni ravni, na katerega čakamo že predolgo, celih 30 let?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: Na NUK 2 se čaka zares dolgo, absolutno predolgo, saj je bil prvi natečaj na tej lokaciji razpisan že konec 80-ih let. Ta podatek pa kaže predvsem na slovensko nezmožnost, da se realizira pomembne in velike projekte. Še bolj paradoksalno je to, da gre za projekt, ki je resnično nacionalno pomemben, funkcionalno nujen in ima ob tem še, kot pravite, izjemen družbenokulturni in simbolni pomen. Seveda je ta tudi del infrastrukture države, njena osnovna oprema, ki jo vsaka, še tako majhna država ima. Zato je takšen časovni razkorak težko razumeti. Kljub vsemu, pa mislim, da se je v zadnjem času vendarle zgodil premik, da se na splošno gledano, vidi in verjame v nujnost izvedbe projekta NUK 2.

Za NUK 2 menite, da ima ob kulturnem pomenu v današnjem času lahko tudi pomembno gospodarsko vlogo?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: Da, absolutno. V času kriz, kot je na primer sedanja, si morda težko predstavljamo, da bi morala biti v mislih države ideja o novi nacionalni in univerzitetni knjižnici nujna stvar. Seveda, ker so v takšnem trenutku druge stvari bolj akutne, vendar pa je tovrstni projekt v resnici stvar, ki mora biti del širšega razumevanja in daljšega načrta, kot je neka trenutna situacija. Stvari se bodo zelo hitro popravile in spremenile na bolje. In takrat se bo pojavilo vprašanje, kje je zdaj ta nova načrtovana knjižnica, ki jo univerza, študentje, uporabniki in državljani nujno potrebujemo? Če knjižnice ne bo v izgradnji, se bodo zagotovo pojavila tudi vprašanja, zakaj se je s tem spet zamudilo in odložilo.

Verjamem, da je NUK 2 pomemben in nujen projekt v smislu osnovne infrastrukturne opreme države. Verjamem pa tudi, da je zelo pomemben tako za državno kulturo, kot tudi za njeno gospodarstvo, saj lahko kot končni izdelek predstavlja tudi ponos in kazalec sposobnosti in stremljenj države.

Ob tem ne gre zanemariti, da so takšni projekti, še posebej pomembni v postkriznih časih. So priložnost, ki jo je potrebno pograbiti za ponoven zagon gospodarstva, za povrnitev zaupanja v državo kot institucijo in v to, da ima država lahko dolgoročne plane, ki se uresničijo. Nenazadnje pa so takšni projekti pomembni tudi za ponovno ustvarjenje kulturne in nacionalne identitete, ki spremlja zagon gospodarske rasti.

V 21. stoletju Narodna in univerzitetna knjižnica s svojo širitvijo ne potrebuje le novih prostorov za hranjenje, temveč gre pri projektu NUK 2 za vzpostavitev sodobnega izobraževalnega in kulturnega javnega središča v najširšem pomenu besede oz. kako razumete njegovo vlogo?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: Projekt NUK 2 razumemo kot sodobno knjižnico, ki se po svojem ustroju, programu in notranji zasnovi razlikuje od zgodovinskega razumevanja knjižnice kot togega »templja znanja«. Sodobne knjižnice, ki jih je po svetu že kar nekaj, so zasnovane bolj kot nekakšne delovne in socialne platforme, kjer so knjige seveda še vedno pomembne, a še pomembnejša je vzpostavitev fleksibilnega izobraževalnega in komunikacijskega okolja. V takšni knjižnici se lahko marsikaj dogaja in uporabniki lahko v njej marsikaj počnejo, med seboj komunicirajo, sodelujejo in ustvarjajo.

Takšne knjižnice imajo poudarek na odprti in prilagodljivi zasnovi, kjer so zelo pomembna čitalniška in delovna mesta za uporabnike, v najrazličnejših formah in velikostih. Ob čemer se v knjižnični prostor vpletajo tudi drugi programi, kot so predavalnice, seminarji, delavnice, razstavne površine itd. NUK 2 je zasnovana kot knjižnica, ki lahko deluje tudi 24 ur na dan in je z mestom močno prostorsko in programsko povezana. Je dnevna soba univerze in simbol njene sodobnosti ter aspiracij. Seveda pa je NUK 2 skozi arhitekturno perspektivo nujno treba gledati tudi v razmerju do Plečnikovega NUK-a. V smislu programa knjižnic, ne gre za ponovitev istega ali za neposredno razširitev obstoječega programa. Gre za to, da bosta novi in stari NUK delovala komplementarno.

Kako ste v prostorskem smislu opredelili sodobno vlogo in poslanstvo knjižnice?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: Kot rečeno, nova knjižnica NUK 2 je v smislu arhitekture zasnovana odprto in fleksibilno. Oblikovana je kot serija naloženih platform, ki gostijo knjige in uporabnike. Etaže knjig in delovnih mest so organizirane okoli centralnega čitalniškega prostora, ki se od vstopnega nivoja razteza po skoraj celotni višini objekta.

Ta osrednja čitalnica je seveda referenca na Plečnikov NUK, ki je prav tako srce stavbe. Pri čemer je pomembno omeniti osnovni koncept projekta - nova knjižnica se kot stavba začne na nivoju nekdanje Emone, kar je dva metra pod nivojem današnje Ljubljane in se nato iz elementov nekdanjih rimskih zidov dviga v višino. Tako se skrita in zdaj ponovno odkrita zgodovina uporabi za začetek nečesa novega. Prostor nekdanjih emonskih ulic namreč postane tudi vstopni prostor v novo knjižnico, nad katerim se razteza tudi glavna čitalnica.

Arhitekturna zasnova knjižnice je rezultat zgodovine in sodobnosti mesta ter njegovih sedanjih programskih zahtev. V tem, da je mediator med vsemi temi elementi, pa vidimo tudi njeno glavno poslanstvo.

Kako v projektu NUK 2 odgovarjate na potrebe sodobnega uporabnika knjižnice?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: To kar sodobni uporabnik - študent, ustvarjalec, meščan in naključni obiskovalec - želi in potrebuje, je predvsem prostor, ki bo odprt za najrazličnejše interpretacije dela in komunikacije. Potrebuje dobre delovne pogoje, dobro osvetljenost, dodatne programe, kot so predavalnica, kavarna, seminarski in drugi delovni prostori. Potrebuje stimulativni prostor. Zagotovljena mora biti povezanost z mestom in občutek pripadanja skupnemu ustvarjalnemu okolju. To kar ponuja NUK 2 pa je, vsaj po našem razumevanju, prav to - sodoben, fleksibilen in demokratičen prostor, kjer vsak uporabnik sodeluje in sooblikuje skupno kulturno ter ustvarjalno identiteto okolja.

Osem let je že od mednarodnega natečaja, na katerem ste za najboljšo arhitekturno rešitvev zmagali z idejnim projektom NUK 2, potrebuje projekt še kakšne posodobitve?

Matija Bevk in Vasa J. Perović: Projekt NUK 2 dodatnih posodobitev ne potrebuje. S predstavniki NUK smo v zadnjih mesecih naredili programsko prevetritev zasnove knjižnice, ki je ohranila svojo arhitekturno idejo in zasnovo z natečaja, a se je spremenila, delno preoblikovala znotraj istih volumnov predvsem na ravni odnosa do knjige in čitalniških mest. Teh je zdaj precej več, bolj so raznolika in fleksibilna.

Snovanje vsakega kompleksnega projekta, kar NUK2 vsekakor je, je postopek, za katerega sta potrebna čas in veliko energije. Projektiranje je proces, pri katerem se objekt razvija vse od začetne ideje do končne realizacije. V tem procesu začetne risbe doživijo veliko sprememb, ki pa vse na nek način predstavljajo posodobitve, izboljšave in uskladitve. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje z naročnikom, ki mora biti v proces zavzeto vključen, saj lahko dober projekt nastane le v dialogu med arhitektom in naročnikom. Pomembno je namreč, da sta sposobna uskladiti osrednjo idejo projekta, vse njegove programske in funkcionalne zahteve ter ga tako pripeljati do končnega cilja. Le tako lahko nastane arhitekturno jasna stavba, ki je obenem programsko in funkcionalno primerno razvita.

Za Metropolitan napisala Lena Kreutz