Nevio Medved in Igor Višnjar: "Nekdo nam je všeč zaradi mešanice zunanjega videza in notranje lepote"

Stremite k popolnosti?

Nevio Medved: Ne stremim k popolnosti, vedno pa stremim k nekim izboljšavam, ker želim napredovati na vseh področjih. Največji razkol in problem se pojavita, če stremiš k stvarem, ki jih ne moreš spremeniti, in se potem loviš nanje. Zase bi rekel, da vedno iščem nekakšen napredek.

Je to nekaj drugega od popolnosti?

Nevio Medved: Ravno to v sebi skriva zavedanje, da nečesa ne moremo doseči, in velja bolj za motivacijo. To je vsekakor bolje, kot da rečeš, da nikoli ne boš popoln in se zato ne boš nikoli ničesar lotil.”

Živimo zato, da iz sebe potegnemo maksimum?

Igor Višnjar: Kaj pa je maksimum? Zame je popolnost, ko sem zadovoljen s tem, kar imam. Nihče ni popoln, če govorimo o zunanjosti ali o notranjosti. Zlati rez je v arhitekturi enostavno upodobiti, na zunanjosti, na obrazu pa je to bistveno težje. Seveda se moramo približati svojemu dojemanju lepega. V možganih imamo namreč center za lepo, ki prepoznava privlačna razmerja, proporce, zlati rez. Če bi gledali fotografije z obrazi, vsako za desetinko sekunde, bi natančno videli, ali je obraz lep ali grd. Občutka za lepo ne preračunavamo matematično, ampak imamo vgrajenega.

Je tudi grdo lahko na svoj način lepo?

Igor Višnjar: Ne grdo, ampak drugačno. Neki atribut na obrazu, recimo velik nos, je lahko markanten in privlačen ravno zaradi tega, ker osebi daje določen značaj, saj se človek, ki ni popolnoma poštirkan, tudi drugače nosi, ima drugačno energijo. Tistemu, ki mora stalno paziti, kakšen je, kako je namazan, kako mu stojijo ličnice, je naporno, ukalupljen je v lastno popolnost, čeprav je daleč od tega, da deluje popolno.

Nevio Medved: Tudi ko se pogovarjamo o človeku na slikah, je to neka matematična analiza, ki jo naredimo v podzavesti, ampak ko nekoga srečamo, ni samo vizualno tisto, kar ga zaznamuje, ampak skupek več stvari – njegov nastop in energija, ki jo oddaja. Tisto, kar nas privlači pri nekom, je njena energija, celostna podoba, njena osebnost. Npr. nos človeku lahko da značaj, ampak nos ni tisti, ki nas je pritegnil k tej osebi, temveč njegov nastop, njegove ideje, njegov duh … Njegov kljukasti nos te ne moti, ker ga niti ne opaziš. Klišejsko rečemo, da nekoga gledaš v dušo, všeč ti je človek, in ne le njegova zunanja podoba.

Nam je po navadi všeč človek kot celota?

Igor Višnjar: Nekdo, ki nam je všeč, nam je všeč zaradi privlačne mešanice zunanjega videza in notranje lepote. Zunanjost, ki je manj privlačna, povzroči, da ima takšen človek v življenju drugačne interakcije kot nekdo, ki je zelo proporcionalen. Takšen človek podzavestno trenira na drugih veščinah, recimo na prebrisanosti, iznajdljivosti, humorju … Kar pomeni, da ti lahko bistveno več da, kot nekdo, ki je samo lep, sedi, je tiho in se preveč ukvarja s svojo zunanjostjo.

Nevio Medved: Skozi življenje se oblikuješ in veš, kaj ti je všeč. Ko smo bili otroci, smo vedno rekli: “Ta punčka mi je všeč, ker ima lep obrazek in lepe laske.” Če govorimo o tem, kaj je tisto, kar te k nekomu pritegne, je to v prvi fazi videz. Takšnemu človeku prej daš možnost za interakcijo. Ko pa osebo spoznaš, vidiš, da ti je zanimiv kot oseba. In če ti je isti človek v živo manj zanimiv kot na sliki, je tudi medsebojna interakcija drugačna.

Oba zagovarjata, da lepota izhaja iz notranjosti?

Nevio Medved: Ljudje smo nagnjeni k hitrim sodbam na vseh ravneh in tudi ko vidimo nekoga, ki je privlačen, lep, hitro racionaliziramo in si rečemo, da je ta človek lep, morda pa ni prijazen. Zdi se nam, da ta človek ni uspešen zaradi svojih sposobnosti, ampak zaradi svojega videza. Lahko pa lepi oziroma izpostavljeni ljudje čutijo malo več pritiska kot drugi.

So lepi ljudje bolj samozavestni?

Nevio Medved: Ni nujno. To je podobno, kot če si odličnjak. Oblikovanje lastne samopodobe in pogleda na uspeh se začne že v otroštvu. Vem, da ko sem se nečesa loteval, da sem bil malo bolj zahteven, ravno zaradi prejšnjega uspeha in sem si želel biti uspešen na vseh področjih. Se pravi, da so potem pričakovanja večja, razočaranje pa tudi. Če se vrnemo k videzu, po navadi raje navežemo stik z nekom, ki nam je privlačen, kot z nekom, ki mora pokazati nekaj več, preden ga spustimo bliže. Namen lepotne kirurgije je ravno v tem, da želi izboljšati samopodobo, se pravi nastop, počutje ... Vsi imamo na sebi nekaj, kar nas moti, oziroma nekaj, kar si želimo izboljšati. In ko to izboljšamo, se počutimo bolje. Igor mi je recimo omenil, da sem postal zalit. Ko sem to prebolel in zato, da so se nabrani kilogrami malo stopili, nekaj naredil ter videl, da sem glede tega lahko uspešen, sem se tudi bolje počutil.

Igor Višnjar: Recimo moška pleša velja za novodobno obremenjenost. Bolj kot ženske to po navadi moti moške.

To velja tudi za celulit?

Igor Višnjar: Dejstvo je, da žensk sploh ne moti pleša kot moških ne moti ženski celulit. Ta moti predvsem ženske.

Govorimo o počutju v svoji koži?

Igor Višnjar: Če pogledamo proces staranja: ko se spremembe počasi zajedajo v naše življenje in videz, jih lahko z majhnimi posegi in skrbjo zase za nekaj časa odpravimo. To ni nekaj, kar nas moti od majhnega. Po drugi strani pa imamo recimo otroška štrleča ušeska, s katerimi se nekateri otroci rodijo. Nekateri s tem živijo povsem brez težav, nekatere pa to tako moti, da se zaprejo vase ali si pustijo daljše lase … Zato je to ena od izjem, ko operiramo otroke že pri petih, šestih letih, da jih dovolj zgodaj rešimo frustracije, da ob vstopu v šolo nimajo težav. Če po drugi strani pridejo starši in želijo, da otroku operiramo ušeska, jasno pa je, da je ta mali popolnoma neobremenjen, tega enostavno ne naredimo.

To pomeni, da če nekdo z nečim ni obremenjen, tudi nima potrebe po spremembi?

Igor Višnjar: Tako je, tega se pri vseh drživa, ne samo pri otrocih, ampak tudi pri komerkoli, ki pride k nama. Treba je najti vzgib, zaradi katerega bi si nekdo rad nekaj popravil. Če je to samo stvar nečimrnosti ali reševanja zakona oziroma je edini cilj, kaj bodo kolegice in sosedje na to rekli, je to narobe. Glede tega morava biti zelo pazljiva, pronicljiva, da vidiva, kateri je pravi razlog za želeno spremembo.

Je res, da ima kar precej moških težave zaradi povečanih prsi?

Igor Višnjar: Drži, tega je kar precej, a se o tem na splošno ne pogovarjamo, moški se načeloma o teh stvareh ne pogovarjamo. Statistično gledano, jih ima 30 odstotkov težave zaradi prevelikih prsi. Ko pa so v raznih študijah gledali, koliko moških kadavrov ima izrazitejše prsi, se je izkazalo, da jih je kar 40 odstotkov.

Nevio Medved: To je ena od težav, o kateri se ne govori. Če pa pogledamo za nazaj, v najstniška leta, se lahko spomnimo vedno vsaj treh ali štirih fantov, ki so se med preoblačenjem zakrivali.

Zakaj moške motijo večje prsi?

Igor Višnjar: Moška postava mora biti oglata, z ostrimi linijami, ki so v bistvu obrisi mišic, če želimo, da je privlačna. Če je ženska postava mišičasta, dojemamo to kot manj privlačno. Ženska postava mehko sledi liniji polnih prsi, ki prehaja v ožji pas in nato širše boke. Torej ni vse le v ozkem pasu, ampak v prehodih med 'atributi'. Pri oblikovanju telesa lahko s predela pasu vzamemo odvečno maščobo in jo damo ali v dojki ali v zadnjico. Daleč od tega, da bi delali zadnjice, kot jih ima Kim Kardashian, ker je to stvar, ki preživi v Ameriki, tukaj pri nas pa težko. Vseeno pa so proporci tisti, ki nas delajo lepe, privlačne in se zaradi njih tudi dobro počutimo. Ko odpravimo takšno banalno stvar, bodisi so to prevelike moške prsi bodisi mladi mamici po dojenju popravimo videz povešenih prsi, ji s tem, ko ji popravimo zunanjost, vrnemo samozavest.

Je samozavest dovoljšen razlog, da si ženska da dvigniti prsi?

Igor Višnjar: K nama mora priti s težavo, da je prav zaradi povešenih prsi nezadovoljna in nesamozavestna. Če je odločitev za poseg res pravi vzgib, osebo razbremeniš frustracije, ko ji prsi dvigneš. Če ni tako, se nezadovoljstvo pozna na veliko življenjskih področjih.

Nevio Medved: Na dekletih, ki so prej imela lepo postavo, polne dojke, lepo kožo, v kateri so se dobro počutile, nosečnost in dojenje pustita neizogibne fiziološke posledice. Zaradi tega niso več zadovoljne s svojim videzom, saj objektivno gledano niso več takšne, kot so bile prej. Obleke, kopalke, spodnje perilo imajo povsem drugačno dimenzijo, če je punca zadovoljna s svojo postavo in tudi njen nastop je povsem drugačen. Tudi recimo staranje, strah nas je minljivosti, saj z leti vse bolj spoznavamo svoje omejitve v življenju, pa ne gre zgolj za videz. Gre tudi za doseg, psiho, zaveš se, da se naš čas počasi izteka, kar nas pri staranju dodatno moti. In tudi obraz nas spomni na to, da nismo več kot prej. Radi bi s sedanjimi izkušnjami imeli videz kot pred nekaj leti.

Mar po navadi ne rečemo: ta se pa lepo stara ali ta se pa ne stara lepo?

Igor Višnjar: Ne staramo se vsi enako. Zelo pomembna je genetika, morda še bolj pa skrb zase. Na vseh področjih. Estetski kirurgi iz človeka ne moremo in ne želimo napraviti nekoga drugega, ali pa 30 let mlajšo osebo, želimo le poiskati najboljšo različico te osebe. Želiva poudarjati naraven videz, torej da se človek dostojno stara.

Nevio Medved: Mladostni videz ne pomeni, da imaš nategnjeno in napihnjeno kožo.

Se pravi, da ne vbrizgata preveč botoksa?

Nevio Medved: Botoksa ni nikoli dovolj.

Prosim?

Igor Višnjar: To je kirurški humor. Jaz imam botoks na čelu in med obrvmi, ampak mimika obraza zaradi tega ni okrnjena. Dajem si ga natančno toliko, koliko si ga želim dati, in ta občutek za zmernost želim podariti vsem našim strankam. Nisva prodajalca mililitrov in litrov preparatov, ampak verjameva v naraven videz in dejstvo, da se človek lahko dobro počuti, ko je najboljša verzija sebe. To večinoma ne pomeni popolnoma mirnega čela, do neprepoznavnosti napihnjenih ličnic in ustnic, ampak samo, da si videti sveže in spočito, kar tudi bližnji prepoznajo in sprašujejo, v čem je stvar spremembe na bolje. V temu je tudi smisel najinega dela, da se sprememba na bolje opazi in hkrati ne vidi, da gre za poseg. Vse te gube imajo za seboj neko zgodovino, ampak ali si res želimo, da so vse te gube, tudi tiste, ki nas spominjajo na najhujša ali najbolj zoprna obdobja, na našem obrazu? Ne, saj jih nosimo v srcu.

Nevio Medved: Človeška toleranca je kar omejena, se pravi, da zelo hitro radi sodimo. Obremenjeni smo s tem, kaj si bo o tem mislil nekdo drug, ko gremo recimo na botoks. Ljudje, ki si želijo bolj svež videz, so popolnoma normalni ljudje, ki živijo med nami, so mamice, so partnerji, zaposleni ljudje, to niso zgolj estradniki, niso samo ljudje, ki so medijsko izpostavljeni. Ni samo ljudem na rdeči preprogi pomembno, kako so videti, kašni smo je pomembno vsem nam, kakor tudi, kako se počutimo in kakšen je naš nastop. Če bi rekli, da je vseeno, se potem za službo ne bi urejali, ker se zaradi tega drugače počutimo. Tudi k frizerju gremo, da se bolje počutimo. Skrb zase na naši ravni – ravni lepotne kirurgije – je samo bistveno večja, saj zase skrbimo na malo bolj poglobljen in učinkovit način na tem področju.

Želite povedati, da si kljub skrbi sami ne moremo vedno pomagati?

Igor Višnjar: Mnogo žensk, ki so rodile in se bolj ali manj uspešno znebile kilogramov po porodu, lahko zase še tako skrbi s športom, ampak recimo po dveh, treh porodih lahko pri nekaterih se lahko pojavi razmaknitev, diastaza trebušnih mišic. Med nosečnostjo se mišice razmaknejo, da pustijo maternici rast in razteg. Ko se maternica vrača na svoje mesto, mišice fizično ne pridejo več skupaj, kljub trebušnjakom, pridnosti in trudu, trebuh še vedno štrli in tukaj lahko priskočimo na pomoč mi. Težava, ki se dodatno pojavi, je koža. Ta je velikokrat raztegnjena in se ne vrne več nazaj. Tudi v tem primeru lahko posegi lepotne kirurgije pridejo v poštev. Torej takrat, ko si res zase naredil vse, kar je v tvoji moči, ko si se resnično potrudil, pa ni rezultata. S posegom mišice približamo, s tem zožimo pas, da je trebušček raven, odvečno strijasto kožo odstranimo, na novo oblikujemo popek. Rezultat je dejansko transformacija ženskega telesa v predporodno stanje. Samozavest, ki se s tem vrne, je nekaj, kar človeka res osreči.

Nevio Medved: Najino poslanstvo je to, da si želiva ljudi razbremeniti predsodkov, saj veliko ljudi trpi, pa jim ne bi bilo treba.

Kako poteka posvet na kliniki Medved-Višnjar estetska klinika?

Igor Višnjar: Vedno si za posvet vzameva dovolj časa. Velikokrat so najine stranke zelo hvaležne, ko jim kakšen poseg odsvetujeva, se pravi, da poveva, da z določenimi zadevami ni popolnoma nič narobe, da gre za stvar, ki ni moteča. Nisva prodajalca preparatov, ampak storitev, v katere verjameva. Do vsakogar se obnašava tako, kot bi se pred domačimi. Se pravi, nikoli ne bi svetovala nečesa, kar misliva, da ne bi imelo učinka ali česar nekdo ne potrebuje. Velikokrat se posvet, ki traja tudi eno uro, konča s tem, da rečeva: “Pojdite domov in razmislite.” Pri analizi obraza si vzameva vsaj pol ure za analizo celotnega obraza. Ni samo nazolabialna guba tista, ki je moteča. Skozi pogovor vidiš, da v bistvu ta guba sploh ni moteča, ampak je utrujen izraz oči, odvečna koža na zgornjih vekah, gubice, ki so sicer simpatične, ampak v nekem trenutku nehajo biti simpatične, postanejo tisto, kar je moteče. Potem so tu še obrvi, ki so se spustile, lica, ki so usahla. Poklicana sva, glede na to, da sva to študirala in se v te stvari toliko let poglabljala, da iskreno poveva, kaj dela nekomu krivico in kaj ne, ter potem odpraviva pravo stvar.

Ali zagovarjata, da je treba začeti čim prej skrbeti zase?

Nevio Medved: V vsakem primeru je preventiva boljša kot kurativa. Tam, kjer mi spremljamo določene procese in jih malo modeliramo, gre za naraven proces. Eno od najbolj zmotnih prepričanj je, ko nekdo pride in reče: “Ne bom botoksa, ker sem še premlad za to.” Leta niso tista, so samo številka. Če zgodaj začnemo, lažje spremljamo določene dogodke in so tudi potrebne manjše stopnice za vzdrževanje spočitega in privlačnega videza. Večja kot je želena sprememba, po večjem učinku moramo poseči, bolj se nagibamo h kirurgiji.

Igor Višnjar: Problem je, če težavo rešuješ tako, da odpravljaš samo posledice, ko pa pravzaprav moraš odpraviti vzrok. Kako tkiva, ki so se spustila, brez noža spraviti 'nazaj gor'? Dolgo to ni bilo izvedljivo, medtem ko zdaj obstaja nekirurški dvig obraza z lifting nitkami, ki se po nekaj mesecih raztopijo. Po najinem prepričanju v obraz, ki je tako zelo dinamična celota, ne gre ničesar trajnega. Niti enostavno povrnejo tkivo nazaj na svoje mesto, gre samo za redistribucijo. Podobno je z ustnicami, vsaka mala nepravilnost pokvari njihovo obliko. Polnilo za ustnice lahko traja 6 do 8 mesecev, prednost tega je v tem, da se vedno znova lahko ukvarjaš z manjšimi izboljšavami, z manjšimi popravki in poudarjaš različne lastnosti ustnic, zadeve, ki delajo ustnice lepe. Pri oblikovanju ustnic zgolj poudarimo lepe dele in zakrijemo tiste manj lepe. Včasih nekoga moti štrleč nos samo zato, ker je brada premajhna. Nosu se v takem primeru niti ne dotaknemo, ampak poudarimo brado, s čimer je obraz razbremenjen vpadljivega nosa in zaradi tega privlačnejši.

Besedilo: Suzana Golubov // Fotografiji: Igor Zaplatil

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del