Nova brivska scena: Preprodajalci dobrih občutkov

V Playboyu smo že pisali o treh ljub­ljanskih brivcih, ki so dobili svoj stalni naslov v Grand hotelu Union na Miklošičevi. Tile brivci, ki smo jih vzeli v obravnavo tokrat, imajo z našimi skupno vse in hkrati nič.

V zadnjem desetletju so po svetu namreč zrasle brivnice različnih tipov, v katerih ustvarjajo brivci različnih tipov: tisti old fashioned, h kakršnim so hodili že naši pradedje in od pradedov pradedje, in tile new fashioned, ki na brivce iz kolektivne zavesti spominjajo le zelo pogojno.

Njihove rolke so prislonjene v kotu salona, stavka ne bi znali izgovoriti s pristnim oxfordskim naglasom, ne nosijo neoporečnih halj, zato pa lasten street wear, vsi brez izjeme pa si želijo, da bi imeli še več kože za še več tatujev. Toda prav ti so tvorci nove brivske renesanse, ki zaradi globalizacije ni in ne bo ostala skoncentrirana v enem epicentru, kot se je to zgodilo v Italiji v drugi polovici 16. stoletja.

Ampak zakaj? Zakaj zadnje čase tako drastično upada prodaja električnih brivnikov za domačo rabo? Morda zato, ker v virtualni dobi obilja samota ni bila še nikoli tako vseobsegajoča in pereča.

V brivnicah očitno poleg očitnega strežejo še nekaj, kar nima ne imena ne cene, saj v Brighton in v San Matteo prihajajo ljudje z vsega sveta. In čeprav je njuna klientela po zaslugi Instagrama že pisano mednarodna, lahko Shane in Paul mirno povesta, da v salonu nikoli nista videla ene stranke samo enkrat.

Pri brivcih, ki jim še pred desetletjem nihče ne bi verjel, da so brivci, in v brivnicah, kjer dobijo delo tudi najbolj potetovirani in popirsani predstavniki človeške družbe, vlada čista pozitiva. Stranke v salonu ostanejo še dolgo po tem, ko je bil račun že poravnan, prav tako se tudi ne ustrašijo gneče – čakanje, prisluškovanje pogovorom in opazovanje spretnih rok pri delu je pomemben del zgodbe.

V brivnici stranka preprosto pusti, da se vanjo ne vpije le brivska krema, temveč tudi energija brivca. Tu se socialne razlike povsem zabrišejo, saj odvetnik, politik in deček z ulice, udobno pogreznjeni v stole drug poleg drugega, medtem ko v vrsti še čakajo prodajalec čevljev, voznik avtobusa, brezdelni dendi in upokojenec iz iste hiše, dobijo enako pozornost in enak tretma. Vsi imajo enako željo po komunikaciji in vsi se enako zabavajo.

»Vse kul stvari prihajajo na sceno v valovih. Moda, glasba, avtomobili, tetovaže ... Kar se vrača, je nekoč že bilo kul, in tako je tudi z brivstvom, ki je ena najboljših obrti na svetu.

Zdaj se brivnice precej množijo, ker ljudje mislijo, da je zadaj lahek denar. Žal ni tako, saj dober brivec potrebuje leta in leta trdega dela, konsistentnost, kreativnost in odličen občutek za ljudi. Brivska obrt je poleg vsega še zelo naporna, zato bodo le tisti, ki do te umetnosti občutijo resnično strast, to delali še potem, ko ne bo več kul,« razmišlja Shane Nesbitt, bivši avdiofil, ki je v Bay Area nekoč prodajal plošče, danes pa je eden od brivcev z največ sledilci in posnemovalci na svetu.

»Brivstvo je moje življenje,« pove Paul Andrew Hewitt, eden prvih brivcev nove generacije v Angliji, ambasador korporacije Monster Energy, idejni vodja 'operacije' Barberlife in lastnik znamke oblačil AONO (beri: Always Outnumbered Never Outgunned).

Paul skrbi za naglavni red v Kraljevini Britaniji, kjer se je družabnim ritualom, kot je čaj ob petih popoldne, znova pridružil tudi redni obisk brivca.

»Vsak dan že več kot deset let strižem in oblikujem brade, pa se še vedno vsak dan naučim kaj novega. Brivska obrt mi je pomagala, da sem zgradil svojo kariero, z njeno pomočjo vzdržujem družino, postala je moje življenje in moj potni list. Z njo sem začel, še preden so jo popularizirala družbena omrežja, a ko so ta enkrat dobila moč, sem jih upo­rabil kot referenčno točko. Orodja, kot je Instagram, so bila za nas brivce resnično pomembna, saj nam pomagajo promovirati naše delo in življenjski slog.«

Preden si je nadel brivski predpasnik, je Paul vodil bare in nočne klube. Oče je videl, da to ne pelje nikamor, zato ga je posedel in z njim načel najresnejši pogovor v življenju. Fanta bi ta posel uničil, oče pa je hotel, da bi bil sin srečen. Sreča je bila v okolju, kjer se je gibal, žal precej minljiva, pokvarljiva in podprta z raznimi substancami. Paul je očeta poslušal in se izučil za frizerja, od tam pa je bil le še korak do brivstva. Oče je imel prav, kajti danes je Paul človek z urejenim življenjem in ponoči večinoma bedi le še takrat, ko ustvarja.

Shane se je v svoji prodajalnici plošč v res­nici vedno dolgočasil. Nekega dne pred desetimi leti se je zbudil, bil je petek, in postalo mu je jasno, da bi rad bil brivec. Poklical je v šolo za brivce in naslednji torek je že sedel v šolski klopi. Bil je edini belec med Afro­američani, Latinoameričani in Azijci ter edini, ki v življenju nikoli prej ni odrezal enega samega lasu.

V rekordnem času je postal odličen brivec, to je bilo v njem, in vsa ta leta njegova strast do poklica in umetnosti samo še raste. Izkušnje iz najstniških let usodno zaznamujejo in Shana je navdihnil starejši džentleman, pri katerem se je strigel, Jordanec, ki danes v visoki starosti še vedno dela.

Shane se rad spominja Playboyev na njegovi mizici, vonja njegove brivnice in dobrega občutka, ki se ga je nalezel ob vsakem obisku. Natanko to in še več je hotel tudi zase. Danes se njegova brivnica imenuje po njem, saj je ponosen na vse, kar je ustvaril.

Oba brivca, ki smo jima sledili na pop up turneji po Kaliforniji, sta svojo obrt razširila v druge vode: ker oblikovanje brade in oblačil povezujejo škarje, je Paul lastnik znamke AONO, uradne brivske ulične mode, Shane pa oblikuje lastne predpasnike iz džinsa ter drugo brivsko opremo.

Paul je svoj projekt zagnal leta 2010 skupaj z ženo Anno, ki je grafična oblikovalka, majčke so se hitro prijele in od trenutka, ko jih je še prodajal iz prtljažnika svojega avtomobila pred brivnico drugim brivcem, tetovatorjem in istomislečim, do takrat, ko so zaokrožile po svetu, ni minilo veliko časa.

Paulov prispevek k svetovni bratovščini srebrne britvice pa je tudi Barberlife Expo, sejem, ki združi brivce z vsega sveta. Paul, klobuček dol!

Ne nazadnje, na Playboyu se znova sprašujemo, kaj loči dobrega od odličnega brivca.

»Če si konsistenten in pokažeš dobro delovno etiko, te bodo ljudje spoštovali. Narobe je, če poskušaš biti najboljši. To pride samo od sebe, če si delaven. Jaz sem samo želel svoji družini zagotoviti trdno prihodnost. In ko posel enkrat steče, moraš zgraditi močan tim, saj si močan le toliko, kot je močan njegov najšibkejši člen. Z izkušnjami in znanjem si sposoben strankam zagotoviti, da bodo iz tvojega salona odšli v svoji najboljši koži in da bodo svoj look lahko vzdrževali do naslednjega obiska brivnice«, svoj pogled na obrt razloži Paul, Shane pa doda: »Lahko je dobro postriči lase, veliko ljudi je, ki to počnejo zelo dobro. A dober brivec je samo to, nič več, nič manj. Da bi postal izvrsten brivec, moraš jasno razumeti, da je stranka naj­pomembnejši del tvoje kariere. No client, no barber! Če razumeš, kaj stranka hoče, pa ne le v smislu striženja in urejanja brade, temveč spoštovanja, si zmagal.«

Za konec in za zapisnik pa še tole: na sceno se spet vračajo dolgi lasje, veliko teksture in voski brez leska. Tako kot v brivstvu ne obstajajo short cuts, jih ni niti med trendi za prihajajočo jesen in zimo. Stay sharp, bi rekel Shane, to pa ne diši le po brivnici, ampak že po življenjski filozofiji!

TEKST Tina Torelli
FOTO Steen Kevett