Tina Fojkar Tomaševič: "Želela sem ponuditi oblikovanje modernih celostnih podob poročnega dne"

Ženske imamo popolnoma drugačen pogled na estetiko. Kako vi gledate na to? So ženske kot grafične oblikovalke drznejše od moških?

Menim, da v grafičnem oblikovan­ju ni mogoče strogo ločiti med ženskim in moškim stilom. Kljub temu je pri oblikovalkah pogosto opaziti poudarjen ženstven čut za detajle, smisel za izbor barv in grafičnih elementov. Pri meni se kaže predvsem v smislu za modne trende ter v nekaterih osebnostnih lastnostih, ki se pripisujejo ženskam, kot so npr. lažje poistovetenje z naročniki, vztrajnost ter ženska intuicija.

Kako vizualna identiteta oblikuje svet okoli nas?

Elementi vizualne komunikacije so se v modernem svetu razširili do te meje, da nas bombardirajo na vsakem koraku. Prižgemo televizijo, brskamo po spletu, preberemo revijo ali knjigo, se sprehodimo po ulici ali po nakupovalnem centru, se vozimo po cesti, skoraj ob vsakem početju je v nas usmerjena ogromna količina različnih znakov, oglasov in drugih vizualnih sporočil. Ker vizualne komunikacije tako močno vplivajo na svet okoli nas, je seveda pomembno, da so podobe, ki nas obdajajo, čim lepše in strokovno oblikovane.

Kakšno pa je stanje vizualne komunikacije v poslovnem svetu?

Prvi projekti grafičnega oblikovanja v domačem prostoru so bili v 50., 60., in 70. letih zelo obetavni. Še danes se marsikdo spominja cgp podjetij Inex-Adria Aviopromet (G. Košak) in Ljubljanske banke (Studio MSSV) ter znaka Cockte (S. Pavlin) in podjetja Alpina (T. Kržišnik). Avtorji takratnih podob so bili večinoma arhitekti, saj izobraževanja, namenjenega grafičnim oblikovalcem, takrat še nismo imeli.

Začetki so bili zelo obetavni, danes pa razmere kažejo na dejstvo, da tega nismo znali povsem izkoristiti. Da je oblikovanje resen posel, ki lahko naročniku prinese številne prednosti, posledično tudi ugled in boljše poslovne rezultate, se pri nas na žalost še vedno zaveda premalo podjetji.

Podjetja pogosto niso seznanjena s prednostmi učinkovite celostne grafične podobe (cgp) in vse preveč elementov prepuščajo zgolj naključju. Cgp ni le logotip, vizitka ali napis na stavbi. Je vse to in še mnogo več, združeno v eno samo učinkovito zaznavno celoto, ki v zavesti ciljne javnosti oblikuje podobo, ki ustreza identiteti podjetja oz. znamke.

Diplomirali ste na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kako ste se potem usmerili v oblikovanje tiskovin?

Na akademiji sem sicer študirala industrijsko oblikovanje, a sem proti koncu študija med delom v oblikovalskem podjet­ju ugotovila, da me veliko bolj zanima grafično oblikovanje. Tako sem se po diplomi usmerila v to področje in pogumno podala na samostojno podjetniško pot. Kmalu po odprtju svojega podjetja sem korporativnemu grafičnemu oblikovanju dodala še znamko poročnih tiskovin.

Kakšno je vaše mnenje o dejstvu, da je pri nas čedalje več oblikovalcev samoukov, ki ustvarjajo kar od doma?

Gre za formalno zelo neurejeno področje. Oblikovanje pogosto velja za nekaj zanemarljivega, prevečkrat se mu pripisuje dekorativna vloga z malenkostnimi učinki. Zaradi pomanjkanja širše veljave o pomenu in vrednosti oblikovanja ne preseneča pojav laičnih ponudnikov tovrstnih storitev.

Delni razlog za nastalo stanje je zagotovo tudi dejstvo, da oblikovanje kot poklic ni prešlo na raven, na kateri so npr. pravo, medicina, arhitektura, kjer se za delovanje zahtevajo dovoljenje, ocena usposobljenosti, merila, ki jih vzpostavljajo in ščitijo nadzorne institucije, ter opis poklicnih del, omenjen le tistim, ki so sprejeti po nadzorovanih postopkih. Takšen položaj izkoriščajo razni neprofesionalni ponudniki, brez izobrazbe, smisla za estetiko in drugih kompetenc.

Z grafičnim oblikovanjem pri nas se lahko ukvarja praktično vsak, ki ima nekaj računalniškega znanja in s spleta 'ukradene' računalniške programe. Tako se marsikdo čez noč prelevi v 'kvazi oblikovalca' in s svojim delom na oblikovalskem trgu povzroča veliko škode. Tovrstni ponudniki nam dolgoročno povzročajo poslovno škodo ter kvarijo ugled poklica oblikovalca.

Kakšno je stanje glede tega v tujini?

V tujini je mnenje o storitvah grafičnega oblikovanja povsem drugačno. Podjetja se dobro zavedajo dolgoročnih koristi učinkovitih znakov in usklajenih celostnih podob. Za tovrstne storitve so pripravljen plačati celo ogromne milijonske zneske (625.000 $ za znak olimpijskih iger v Londonu, oblikovalec Wolff Olins). Predvsem pa so urejene zadeve na področju spoštovanja stroke in pravne zaščite uveljav­ljanja avtorskih pravic. Delo oblikovalca je spoštovano, velike oblikovalske agencije pa v javnosti uživajo velik ugled.

Pred štirimi leti ste ustvarili tudi svojo blagovno znamko Tinashe. Kako ste se postavili na trg ob številnih ponudnikih?

V svet poročnih ponudnikov sem zašla po naključju. Prvo poročno vabilo sem oblikovala za prijateljico, ki je želela nekaj posebnega, nekaj samo svojega. Po prvih dobrih odzivih in raziskavi obstoječega trga sem prepoznala odlično priložnost za razširitev svojega dela. Ko sem leta 2010 lansirala znamko poročnih tiskovin Tinashe, sem bila praktično edina, ki se je tega lotila strogo profesionalno.

Tudi ime poročne tiskovine, ki ga danes uporabljajo že vsi ponudniki, je moja zamisel. Želela sem ponuditi oblikovanje modernih celostnih grafičnih podob poročnega dne. V treh letih delovanja mi je uspelo oblikovati poročne tiskovine že za več kot 200 parov, med katerimi so tudi številni znani Slovenci (nogometaši Mišo Brečko, Nejc Pečnik, Rok Kronaveter, Rok Elsner, smučar Bernard Vajdič, politik Andrej Šircelj, pevka Maja Misson itd.). Edina težava, s katero se soočam še danes, je kršenje avtorskih pravic, ki je pri nas zelo razširjena.

Kaj je tisto vodilo, ki ga pri oblikovanju upoštevate?

Pri znamki Tinashe že od samega začetka prisegam na strokovnost, vrhunske materiale, kakovosten tisk ter osebni pristop do vseh naročnikov. Kot velika estetska navdušenka svoj navdih iščem v sodobnih rešitvah, v oblikovanju in dovršenih blagovnih znamkah, spremljam tudi trende v arhitekturi, notranjem oblikovanju, modi in kulinariki.

Proces oblikovanja je pri obeh področjih dela zelo podoben: na prvem sestanku dobim pomembne informacije o naročnikovih željah, nato se lotim oblikovanja predlog. Časovni proces oblikovanja poročnih tiskovin traja običajno nekaj dni, pri korporativnih projektih, ki vključujejo miselno zahtevne kreativne procese, pa se roki podaljšajo tudi na mesec dni.

Kakšne barve in grafike so trenutno v trendu? Se recimo kakšni trendi pojav­ljajo že nekaj let?

Pri poročnih tiskovinah se pri nas trendi običajno ponavljajo dve ali tri sezone, tako se tudi v sezoni 2015 nadaljuje trend romantičnega stila. Pri grafikah prevladujejo nežni vzorci čipk, lesa in cvetlic, pri barvnih kombinacijah pa naj omenim pudrasto rožnato, peščeno bež, marelično in barvo sivke. Za vse pare, ki si želijo bolj glamurozen stil, poudarjam trend temno modre barve, ki se lepo poda k zlati ali srebrni barvi.

Pripravila: MIMA

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere