Urša Mravlje: Obžaluješ lahko le, če nisi poskusil

Še pred nekaj meseci ste bili uspešna PR-ovka, danes pa ste srečna lastnica male dišeče trgovine. Kaj vas je spodbudilo k temu?

Urša: Vse življenje sem uživala v glasbi, vendar pa sem se po obisku dišečega posestva zaljubila na prvi pogled. Preteklo poletje sem med ležanjem na plaži v Istri z zanimanjem prebirala članek o Borisu Filipaju, njegovo inspirativno zgodbo, ki me je tako očarala, da sem se o posestvu Histria Aromatica v Balah nad Rovinjem želela prepričati na lastne oči. Takoj sem se odločila, da posestvo naslednji dan obiščem. Mož Aleš in sin Gal sta se iz me norčevala, da imamo na voljo še 14 dni dopusta, vendar sem bila odločena. Naslednji dan smo obiskali posestvo in se sprehodili po omamnih nasadih, nakupila sem tudi ogromno dišečih izdelkov Aromatice.

Pa vendar je od vašega prvega obiska posestva Bale minilo dobro leto dni. Je bila želja v vas tako goreča?

Urša: Želja, da bi se pridružila zgodbi Aromatice, je bila po obisku posestva ves čas prisotna. Končno sem po nekaj tednih zbrala pogum in se lepega dne odločila ter jim napisala elektronsko sporočilo. Izrazila sem svoje zanimanje, saj sem bila, odkar sem obiskala posestvo, povsem začarana. Očitno pa so tudi oni iskali nekoga, ki bi z veliko ljubeznijo do rastlin njihovo zgodbo oživljal in tako smo se dogovorili za sestanek. Tega pa smo morali zaradi izida dveh albumov skupine Siddharta, ki jo kot piarovka zastopam, nekoliko zamakniti.

Letos sem se spet odpravila na posestvo, vleklo me je tja v želji, da se močneje povežem z Aromatico. Z Borisom sva se ujela v sekundi, saj je bilo jasno, da isto čutiva in dojemava njegovo zgodbo. V slabem mesecu dni po sestanku sem sprejela odločitev in se deloma poslovila od stare službe.

Pa vendar vam je bila vaša stara služba pisana na kožo. Zakaj torej tako hipna odločitev?

Urša: Glasba je že od nekdaj moja velika ljubezen, zdaj pa se je zgodila še ena. Kot da bi imel dva otroka, a imaš oba enako rad. Vse stvari so se v tistih nekaj mesecih dopolnjevale. Sem oseba, ki za ljubezen naredi vse, in v Aromatico sem se pre¬prosto zaljubila. Čez noč se je moje življenje obrnilo na glavo. Odločila sem se, da za začetek odprem trgo-vinico z izdelki Aromatice v centru Ljubljane, Boris pa mi je zaupal tudi zastop¬stvo za Slovenijo.

Se torej dokončno poslavljate od glasbenih voda?

Urša: Ah, ne. Zgodbo s Siddharto, ki je še zelo aktualna, in Eroiko, s katero sem od začetka, nadaljujem. Seveda pa pridejo dnevi, ko pogrešam še nekaj drugih glasbenikov, ki so mi bili tudi pisani na kožo.

Kakšen pa je bil odziv vaših bližnjih? So se z vašo idejo strinjali ali vas preprosto niso razumeli?

Urša: Moj mož in sin sta me pri odločitvi ves čas podpirala. Podporo sem prejela tudi od večine prijateljev, seveda pa so se našli tudi dvomljivci, ki so menili, da se mi je zmešalo. Danes sem jim hvaležna, saj vem, da sem se odločila prav. Moje delo me osrečuje in ljudje vso to energijo zelo dobro sprejemajo.

Kakšen pa je odziv ljudi, ki zaidejo v vaše dišeče prostore? Menite, da se vedno bolj zavedamo pomena naravne kozmetike?

Urša: Seveda. Želimo vedeti, s čim se prehranjujemo in s katerimi izdelki negujemo svoje telo. Izdelki Aromatica ne vsebujejo sestavin, ki bi škodovale našemu telesu.

Kateri del je bil na vaši novi poti najtežji?

Urša: Najtežja je bila dokončna odlo¬čitev. Brez opore mojih dveh fantov in pozitivne energije, ki jo je pošiljala Aroma¬tica, se morda za to nikoli ne bi odločila. Pri tako težkih odločitvah moramo biti predvsem pošteni do samega sebe. Nekaj bo seveda treba žrtvovati, predvsem čas, na začetku pa tudi finance. Sprijazniti se moraš, da morda tvoja zgodba ne bo dočakala srečnega konca. Vendar vse skupaj pre¬prosto vzameš v zakup. Če se odločiš, da boš nekaj stisnil in naredil, je prav, da to narediš do konca. Moja duša brez te odločitve ne bi bila mirna. Največje breme bi bilo prav to, da tega ne bi naredila. Čutim pa, da bo uspešno, saj gre za kvaliteto, in to ljudje prepoznajo.

Sprehod po posestvu Bale

Boris Filipaj je eden izmed najbogatejših ljudi na tem svetu, v ljubezni, seveda, ne v denarju. Pred 17 leti se je v njegovi glavi porodila ideja o posestvu, na katerem bi lahko vzgajal avtohtone in dragocene rastline, značilne za Istro in Dalmacijo. Želel je zagotoviti prostor daleč stran od onesnaženega zraka in rast brez kemičnih dodatkov. Kemik po poklicu je namreč ugotovil, da neoporečnih rastlin nikjer ni mogoče dobiti, poleg tega pa se številni do njih obnašajo dokaj mačehovsko.

"Smilj je nadvse zaželena rastlina, saj s svojimi sestavinami dokazano pomlajuje kožo. Kljub temu pa ga nekateri enostavno trgajo oziroma pulijo, namesto da bi ga rezali. Uporabljajo se lahko škarje ali srp. Morda ga prav zato kmalu ne bo več na območju hrvaške obale," nas poduči Urša.

Borisova zgodba jo je namreč povsem očarala. Po razočaranju nad ravnanjem ljudi z dišečimi rastlinami se je odločil, da z lastnimi sredstvi zgradi posestvo, na katerem bodo sivka, rožmarin, smilj, ognjič, žajbelj in številni drugi lahko nemoteno rasli ter s svojimi lastnostmi še naprej blagodejno vplivali na človeka.

Vse te neokrnjene ekološko pridelane rastline s tradicionalnimi postopki nato ohranja in iz njih ročno prideluje eterična olja, dišeča mila, hranilne kreme ter preostale proizvode za nego telesa ter tudi za odpravljanje težav s kožo, tudi takšne, ki jih lahko uporabljajo nosečnice, mame, dojenčki in otroci.

Tekst: Nika Arsovski. Foto: Goran Antley.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del