Koliko denarja ostane po nakupu hrane, plačilu položnic ali najemnine? In koliko časa samozaposlenemu vzame urejanje davčnih obveznosti? Zakon za razvoj, o katerem bomo odločali na referendumu 6. decembra, posega tudi na ta področja. Poglejmo pet ukrepov.
Nižji DDV na osnovna živila
Stopnja DDV za izbrana osnovna živila bi se znižala z 9,5 na 5 odstotkov. Med njimi so kruh, pšenična moka, testenine, meso, mleko, jajca, maslo, sveže sadje in zelenjava.
Namen je razbremeniti vsakodnevne nakupe. To je posebej pomembno za gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki za hrano namenijo večji del svojega proračuna.
Kaj pa računi za energijo?
Zakon omogoča, da vlada začasno zniža DDV z 22 na 9,5 odstotka za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. Ukrep ne bi veljal samodejno: vlada bi ga lahko uvedla za največ devet mesecev.
Znižanje bi neposredno koristilo predvsem gospodinjstvom in podjetjem, ki si vstopnega DDV ne morejo odbijati.
Frizerski salon, kozmetični studio ali popoldanski s. p.: kaj se spreminja?
Za marsikoga je samostojna dejavnost način preživljanja, ne le poslovna odločitev. Poleg dela s strankami mora skrbeti še za račune, evidence in davčne obveznosti.
Zakon spreminja pogoje za uporabo sistema normiranih odhodkov. Za samozaposlene, ki izpolnjujejo pogoj najmanj petih mesecev neprekinjenega zavarovanja iz samozaposlitve, določa prihodkovni prag 150.000 evrov, za druge zavezance, tudi popoldanske s. p., pa 70.000 evrov.
Višji pragovi bodo omogočili, da bo enostavnejši in cenejši sistem poslovanja normirancev po novem omogočen večjemu številu manjših podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih, tudi popoldanskih normirancev. Preprostejše poslovanje z manj birokracije in stroškov jim bodo pomagali, da se bodo lahko osredotočili na posel.
Upokojencem ostane več
Zakon odpravlja 1-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo od pokojnin. Pri osnovi 1.000 evrov to pomeni 120 evrov letno. Dodatno plačevanje prispevka se odpravlja tudi za popoldanske s. p., sobodajalce in nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Zaposleni ga od redne plače še naprej plačujejo. Obenem pa zakon starejšim, ki izpolnijo starostno dobo za upokojitev in bi želeli delati dlje ter se o tem dogovorijo z delodajalcem, omogoča, da bodo ob plači prejemali tudi 100 % polno pokojnino. Danes jo lahko prejmejo le 40 odstotkov prva tri leta in nato le 20 odstotkov.
Več spodbud za dolgoročne najeme
Splošna davčna stopnja pri oddajanju nepremičnin bi se znižala s 25 na 15 odstotkov. Pri določenih najemih mladim do 30. leta in družinam z mladoletnimi otroki pa na 5 odstotkov, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev.
Ugodnost sicer prejme najemodajalec, vendar pa je njegov namen spodbuditi lastnike nepremičnin, da jih oddajo v dolgoročni najem, še posebej mladim in družinam; večje število stanovanj pa je tudi eden od pogojev za bolj dostopne oziroma nižje cene najemnin.
Zakon združuje ukrepe za gospodinjstva, upokojence in manjše podjetnike. Kateri zadevajo vas, preverite na zakonzate.si.
Organizator kampanje in naročnik političnega oglaševanja: Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije

