28. 5. 2022, 06:30
Raziskovalci Pompejev so svet obvestili o OSUPLJIVEM odkritju!
Preučevalcem človeških ostankov iz starodavnega rimskega mesta je uspelo nekaj res izjemnega, izsledki njihovih analiz pa so pomembni tudi za nas!
Izluščili so genetski material iz kosti moškega in ženske, ki sta umrla, ko je rimsko mesto ob vulkanskem izbruhu prekril pepel, poroča britanski BBC. Ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Scientific Reports.
Iz DNK v kosteh pridobili genom žrtev vulkanskega izbruha
Prvi "človeški genom iz Pompejev" je zakodiran v DNK, ki so ga znanstveniki pridobili iz kosti. Ohranjeni trupli obeh zakopanih oseb so odkrili leta 1933 v hiši, ki so jo arheologi v Pompejih poimenovali Casa del Fabbro - Obrtnikova hiša. Ležali sta v kotu jedilnice, kot da bi bili osebi ravno pri kosilu, ko je 24. avgusta leta 79 prišlo do izbruha.
Nedavna študija je pokazala, da bi lahko ogromen oblak pepela, ki je nastal ob izbruhu vulkana Vezuv, prebivalce mesta pomoril v manj kot 20 minutah. Po besedah antropologinje Serene Viva z univerze v Salentu osebi, katerih trupla so preučevali, nista niti poskušali pobegniti.
"Glede na položaj njunih teles se zdi, da nista bežala," je Viva povedala v oddaji Inside Science na radiu BBC Radio 4.
Zadnja študija kosti omenjenih oseb pa je zdaj razkrila nove ključne podatke.
"Vse je bilo povezano z ohranjenostjo okostij. Videti je bilo obetavno, zato smo se odločili, da poskusimo z ekstrakcijo DNK iz kosti," je pojasnil profesor Gabriele Scorrano iz centra Lundbeck GeoGenetics v Koebenhavnu, ki je vodil študijo.
Il DNA degli abitanti di Pompei: verso la mappatura completa della popolazione - Positanonews https://t.co/1FATbCW6E7
— informazione interno (@infoitinterno) May 27, 2022moško okostje vsebovalo DNK bakterij, ki povzročajo tuberkulozo
Genetska študija je pokazala, da je , kar kaže na to, da je bolezen morda imel že pred smrtjo.
Še nedotaknjen DNK na dnu lobanje
Fragment kosti na dnu lobanje pa je vseboval dovolj nedotaknjene DNK, da so lahko določili njegov celoten genski zapis.
Profesor Scorrano je dodal, da bi lahko z biološkimi raziskavami Pompejev in okolice pridobili še veliko novega znanja, vključno z analizami DNK iz starodavnega okolja, s čimer bi lahko pridobili še več informacij o biotski raznovrstnosti v tistem času.
