To so jugoslovanska pravila telefoniranja, stara skoraj osemdeset let, ki vas bodo presenetila: "Med 9. in 13. uro kličite le ..."

15. 12. 2025, 14:00 | Uredništvo
To so jugoslovanska pravila telefoniranja, stara skoraj osemdeset let, ki vas bodo presenetila: "Med 9. in 13. uro kličite le ..." (foto: AI)
AI

Nekatera se nam danes zdijo nepredstavljiva, druga pa bi nam morda lahko spet prišla prav ...

Telefon in televizija veljata za temeljna simbola nove dobe človeške civilizacije, ki se je začela po letu 1945, po koncu druge svetovne vojne.

Res je, da je telefon obstajal že prej – tudi v predvojni Jugoslaviji, kjer so ga lahko imeli v domovih predvsem premožnejši meščani, telefonske žice pa so se že takrat vile po mestnih ulicah. A šele po vojni je telefon postal vsakdanji in skoraj nepogrešljiv del življenja.

Nova.rs poroča, da so v Beogradu nove oblasti po letu 1945 izdale nov telefonski imenik. Ta pa ni vseboval le telefonskih številk, temveč tudi natančna navodila, kako telefon uporabljati odgovorno. To je takrat – kar se nam danes verjetno zdi povsem nepredstavljivo – pomenilo, da si telefonirati tako, da bo omrežje dostopno tudi drugim uporabnikom.

Morda vas zanima tudi:

Omejena raba telefona

Telefonski promet je bil v povojnih letih namreč močno obremenjen. Centrale so bile omejene, povezave počasne, zato so oblasti uporabnike opozarjale, naj telefon uporabljajo premišljeno. V nasprotnem primeru je lahko uslužbenec v centrali pogovor tudi prekinil – ali mu celo prisluhnil.

Tri leta sta z isto zvijačo zastonj jedla v restavracijah, končni račun bosta obžalovala

V imeniku iz leta 1947 so bila tako objavljena opozorila, ki so odražala resnost položaja: "Pomembno! Današnja ureditev države in način poslovanja zahtevata precej večjo uporabo telefona kot pred vojno. Zaradi tega je telefonski promet v Beogradu v težkem položaju. Telefonske centrale so preobremenjene, promet je otežen in se lahko še poslabša, če se ne bomo držali naslednjih navodil."

Med ključnimi priporočili so bila:

  • med 9. in 13. uro opravljati le nujne in pomembne službene klice,
  • pogovore ohranjati kratke,
  • se na klic vnaprej pripraviti, da se povezava čim prej sprosti za druge uporabnike,
  • ob zapustitvi aparata poskrbeti, da se klic preusmeri na drugo osebo ali številko, da se ne zadržujejo medkrajevne linije.

Poleg tega pa so bila po telefonskem imeniku raztresena tudi kratka opozorila, podobna današnjim obvestilom ali oglasom. Med njimi naslednja:

  • "Bodi kratek v pogovoru, telefonska centrala je preobremenjena."
  • "Bodi vljuden v odnosu do uslužbencev telefonske centrale."
  • "Bodi kratek v pogovoru, daj tudi drugemu možnost, da govori."
  • "Bodi kratek in natančen pri iskanju informacij."
  • "Že z dvigom slušalke obremeniš centralo."

Na koncu je imenik vseboval še misel, ki bi jo bilo mogoče brez težav prenesti v sodobni čas. Ne zaradi obremenjenih linij, temveč zaradi vrednosti časa, ki ostaja ena najdragocenejših dobrin: "Spoštuj svoj delovni čas in delovni čas drugega. Ne zadržuj drugega z nepotrebnimi pogovori."

V času nenehne dosegljivosti in digitalne komunikacije to opozorilo morda zveni še bolj aktualno kot pred skoraj osmimi desetletji. Koliko ga upoštevamo, pa je že druga zgodba. 

Slovenska rekorderka: letos se lahko pohvalimo z drugo najvišjo božično jelko v Evropi – kje jo lahko vidite?

Novo na Metroplay: