Predstavljamo vam novo rubriko za vse ljubitelje gora: MATJAŽEV SVET GORA

"Zgodbi, ki sta med seboj povezani, sta zaznamovali moje najzgodnejše življenje. Pokazali sta mi, kako šibki in ranljivi smo kot posamezniki in hkrati, da nam v najtežjih trenutkih lahko vedno nekdo priskoči na pomoč."

Ustavimo se sredi rušja. Megla, da bi jo lahko rezal. Vodnik išče pot. Rumena pelerina se mi lepi na kožo. Že šest ur nas moči dež. Strah me je, hkrati pa skušam biti pogumen. Vodniku ne zaupam. Preveč govori. Primem očeta za roko in ga pogledam. Mirno se mi nasmehne. Pomiri me. Skupina planincev se počasi premakne naprej.

Bližamo se škrbini, ki je ne vidim

Vem po vetru, ki je zmeraj močnejši in premetava moje malo telo. Na vrhu skale stoji moški. Nosi čelado, tisto pravo, alpinistično, izpod katere mu štrli pramen las, ki se poigrava v vetru. Močne roke in pokončna drža kažeta silovito moč. Spretno premetava alpinistično vrv. Na prsih pa se mu ponosno blešči znak s simbolom očnice.

Pogledam čez rob in vidim, da jih je še več. Nekdo v skupini reče, da so nam prišli na pomoč gorski reševalci. Bela vrv teče v morje megle. Moški jo pobere, se pripne nanjo. Pogleda me, in preden odskoči čez rob, reče: "Ne, skrbi. Pridemo po vas. Zdaj ste rešeni. Pogumen si." 

Zaderem se: "Bini, popusti štrik! Pri ponesrečencu smo."

Za mano sta Franc in Mali. Potegnem se na polico. Šok. Vsa je rdeča od krvi. Plezalec visi z glavo navzdol. Kosi čelade so raztreščeni po polici. Delam kot robot. Zabijem kline, vpnem vponke, vrv … Varujem. Spuščam. Govorim po radijski postaji. Franc, Mali, Švarci, Milan, Keks, Edi, Rok … Vrvi tečejo čez bel apnenec in puščajo vonj po zažganem v nosu. Moštvo, ki dela kot eno, brez odvečnih besed, vsak s svojo nalogo, spoštljivo do pokojnika. 

… naberemo rdeč rododendron in ga zataknemo za nosila. Tako težek in črn je zrak. Tišči v prsih. Močna roka me udari po rami. Pogledam ga. Izpod čelade mu štrli pramen las. Ta ista roka, ki mi je pred desetimi leti kot šestletniku dala upanje, moč, mi tokrat govori: "Ne skrbi. Skupaj smo. Pogumen si."

Otroštvo sem preživel v gorah skupaj s starši in sestro

Brezskrbno planinarjenje po slovenskih gorah, vikend za vikendom. V osnovni šoli sem se srečal s športnim plezanjem in alpinizmom. Z najstniškimi leti pa postal član gorsko reševalne službe Prevalje, danes Koroške.

"Sedaj, ko pri "rosnih" štiridesetih gledam nazaj, se marsikdaj zgrozim kakšno srečo sem imel, da sem še tukaj."

Po drugi strani pa vem, da so me vsi ti posamezni dogodki zaznamovali in mi dali novih izkušenj in predvsem širino pogleda. Danes sem kot del majhne ekipe strokovne službe Planinske zveze Slovenije, kamor skušam prenesti vse svoje znanje kot alpinistični inštruktor, vodnik planinstva in turnega kolesarjenja, inštruktor gorskega reševanja. Predvsem v duhu zmanjšanja števila nesreč v gorah in preventive.

"Ravno preventiva je tisti del planinstva, za katerega sam pravim "majhen korak za človeka, vendar velik skok za človeštvo". Je tek na dolge proge."

Če je moj življenjski moto "mlad moraš trpeti, da si star navajen", je moja življenjska usmeritev "varneje v gore"

Ste se kdaj vprašali, kakšne čevlje potrebujete, kaj je železna rezerva in da največji del teže nahrbtnika ne nosimo na ramenih, ampak preko bokov? Vas zanima, kaj je možic in da so odpadki v gorah tudi olupki agrumov? Morda je prijatelj govoril o »abzajlanju« in kaj hudiča je to 'stogli'?! Še niste slišali?!

"Pridružite se mi na poti v Matjažev svet gora, kjer vam bom zaupal vse skrivnosti varnejšega obiskovanja gora, za popolne začetnike in tudi tiste, ki ste pravi izkušeni planinci."

Z veseljem bom prisluhnil kakšni vaši osebni izkušnji, odgovoril na vprašanje ali pa samo pustil domišljiji svojo pot.