Vid Legradić | 13. 6. 2022, 10:17
"Prestara za potovanja? Nikakor! Moj mož je star, ker dneve in noči preždi pred televizijo."
Poklic turističnega vodnika opravljam že skoraj 15 let. V tem času sem spoznal mnogo zanimivih ljudi in mnenj, tako o svetu kot tudi o življenju. Različni nazori med drugim narekujejo zanimive razlage, čemu se človek sploh odloči za potovanje (na primer v Slovenijo). Zakaj bi sploh potovali?
Potovanja imajo na človeka velik kulturni, psihološki, intelektualni in vrednotni vpliv. To potrjujejo študije. Kaj pa ljudje osebno? Moji gosti, tujci, ki jih vodim po Sloveniji?
Med pogovori z njimi sem imel možnost slišati že marsikaj, od malo manj pa do zelo smiselnih razlag.
Ena od prijetnih gostij, ki mi je ostala v spominu, je bila gospa MaryAnn iz Združenih držav Amerike.
Nasmejana, nekoliko močnejša, v osemdesetih letih življenja. Prestara? Nikakor ne! »Moj mož je star,« mi je povedala. »Ker dneve in noči ždi pred televizijo.« Ona pa se je kljub problemom s kolki odločila potovati. Najela je privatnega vodnika, da ji med drugim po kavalirsko pomaga, ko je pomoč potrebna. In sva šla v Trst, na Vršič, se sprehodila po Ljubljani in Mariboru.
Borila se je in hkrati uživala vsako minuto potovanja. Po nekaj dneh skupnega raziskovanja dežele pod Alpami mi je zvedavo zaupala: »Vid, stara sem in okorna. Tega ne morem skriti. Toda, če bi bila doma, bi le sedela. Tako pa sem se primorana premikati. Moj zdravnik bo zelo ponosen, ko mu bom po elektronski pošti poslala število korakov, ki sva jih naredila danes. Zagotovo sem prehodila več kot on!« MaryAnn sem čestital in ji zaželel še veliko potovanj v prihodnje. Premikanje je zagotovo boljše kot sedenje!
V splošnem ljudje potujejo zaradi več razlogov hkrati. Na potovanje gremo zato, da se odklopimo in prekinemo enolični vsakdan - potovanja človeka sprostijo. Po drugi strani lahko človeka potovanje poživi, ker je neke vrste tveganje, ki predstavlja izziv, prijeten za telo in duha. Na potovanje gremo, da doživimo, da kaj novega okusimo, vidimo in spoznamo. Na potovanjih se pridobi nova perspektiva in s tem zavedanje, da ga ni lepšega kraja, kot je dom. Le-ta se bo cenil le, če ga za nekaj časa zapustimo. Tudi utrjevanje prijateljskih vezi je najmočnejše na potovanju.
Zanimiv potovalni razlog je imela tudi gospa iz avstralskega Sidneyja. Za čas njenega bivanja sem jo vodil le občasno. Že takoj ko sva se srečala je bilo jasno, da je zelo bogata. V programu so bili navedeni najboljši hoteli, za obroke so bile izbrane kakovostne restavracije. Le tempo potovanja je bil neobičajno počasen. V Ljubljani je gospa bivala kar sedem dni, v Portorožu štirinajst. Prav nikamor se ji ni mudilo. Razlog je tičal v negovanju njene »potovalne strasti«. Gospa je imela potovanja tako zelo rada, da je po smrti moža prodala njuno skupno podjetje, hišo in vse imetje. S pridobljenim denarjem se je odločila do konca življenja potovati – delati, kar jo veseli.
V Ljubljani sem pred kratkim vodil tudi Bruna, TikTok zvezdo iz Švice. Bruno je javno deklariran homoseksualec in verjame, da potovanja povečujejo toleranco in razumevanje med ljudmi. O tem snema videe in s svojo prijaznostjo očara vse, s katerimi med potovanji pride v stik. Bruno je bil živ dokaz, da spoznavanje novih navad in kultur povečuje strpnost in razumevanje do drugače mislečih. Učinek potovanj se iz človeka zmeraj seli na celotno skupnost. Zato pomaga pri ohranjanju kulture, dediščine, revitalizaciji običajev in umetnosti.
In še najpomembnejši učinek potovanj na človeka: vzpostavljanje novih povezav med nevroni v možganih. To teorijo mi je sprva predstavil zdravniški par iz Singapurja. Slovenijo sta obiskala skoraj izključno zato, da sta občudovala in izkusila naravo, ki je v Singapurju skorajda ni.
Že takrat sem se strinjal z njuno trditvijo, pred kratkim pa je bil blagodejen učinek potovanj na možgane še znanstveno potrjen.
Globalna komisija za staranje (Transamerican Center for Retirement Studies) je skupaj z ameriškim združenjem potovalnih agencij izvedla anketo, ki je ugotovila, da pri starejših potovanja preprečujejo demenco, Alzheimerjevo bolezen, infarkt in mnoge druge bolezni.
Glede na ugotovitve so imele ženske, ki so tekom svojega življenja potovale (ne dopustovale!) v povprečju vsakih šest let ali manj, bistveno večje tveganje za razvoj srčnega infarkta ali koronarne smrti v primerjavi z ženskami, ki so potovale vsaj dvakrat letno. Tudi pri moških se je izkazalo, da imajo tisti, ki niso vzeli letnega dopusta, približno 30 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca.
Študija je še pokazala, da potovanja izboljšujejo razpoloženje. Kar 86 odstotkov tistih, ki potujejo, je zadovoljnih s svojim življenjem.
Zatorej odpotujte in doživite. Ni nujno, da se odpravite daleč. Potovanje se začne že s prestopom domačega praga.