Poletna hiša v južni francoski Provansi je pripadala družini več kot dvajset let, tri generacije so tam preživljale poletne počitnice.
Vendar pa so naraščajoči stroški vzdrževanja in skrbi glede upravljanja hiše družino prisilili v težko odločitev – prodati hišo. Na koncu so vendarle našli rešitev, ki jim je omogočila, da je niso izgubili in hkrati niso finančno propadli, piše Daily Express.
Skupna kolesa, skupna vozila in zdaj še skupna lastnina
Družina je uporabila model skupnega lastništva. Nepremičnina je tako postala last skupno 29 družin. "Za nas je souporaba postala način povezovanja preteklosti s prihodnostjo. Lahko smo se znebili odgovornosti za upravljanje hiše, ne da bi se morali odpovedati mestu, kjer so tri generacije naše družine preživljale počitnice," pravi petinpetdesetletna prvotna lastnica hiše Camilla Wright in dodaja, da stroškov preprosto ni bilo več mogoče financirati.
"Prišli smo do točke, ko smo morali izbrati: ali jo popolnoma prodati ali najti način, da ostane del našega življenja. Na srečo smo našli takšno rešitev," zaključuje Camilla.
Delitev ima še več prednosti
Družina verjame, da skupno lastništvo omogoča, da hiša služi veliko več ljudem, namesto da večino leta ostaja prazna. Deljeno lastništvo pa jim omogoča še nekaj zelo pomembnega - skupaj z drugimi družinami imajo namreč v solasti tudiveč drugih nepremičnin po Evropi. Camillina družina lahko danes uporablja tudi apartma na Mallorci, stanovanje v Rimu, podeželsko hišo v italijanskem Piemontu ali gorski apartma v francoskem Megèveju.
Za Lucasa, Camillinega 24-letnega sina, ima hiša v Provansi izjemen pomen. Njegovi predniki so jo zgradili leta 2002, istega leta, ko se je rodil, in od takrat tja hodi vsako poletje. "V bazenu sem se naučil plavati in vsake počitnice smo preživeli tam preživeli," se spominja. Prav v Provansi je spoznal tudi svoje sedanje dekle. "Sprva je prihajala kot družinska prijateljica, a ob naslednjem obisku je med nama preskočila iskrica. Najin odnos je dobesedno rasel z hišo," pravi Lucas, ki je vesel ideje staršev, da družinsko hišo vendarle na svoj način ohrani.
Kaj menite?
Model skupnega lastništva počitniških nepremičnin se v tujini vse bolj uveljavlja kot odgovor na vse višje cene nepremičnin, stroške vzdrževanja in dejstvo, da številne počitniške hiše večji del leta samevajo. Ob naraščajočih stroških in vse težji dostopnosti nepremičnin se zastavlja vprašanje: bi lahko model skupnega lastništva v prihodnosti prepričal tudi Slovence ali bomo pri nas še naprej prisegali na izključno lastništvo?
