Ko stojimo pred polico, je skušnjava, da bi posegli po znamki, ki jo že poznamo, velika. Prepoznavna embalaža takoj pritegne pogled, znano ime pa v nas vzbuja občutek varnosti. A pri vsakodnevnih nakupih je vseeno pametno razmisliti: ali plačujemo za resnično kakovost izdelka ali predvsem za ime na embalaži?
Veliko odločitev pri vsakodnevnih nakupih je stvar navade. Posežemo po izdelku, ki ga poznamo, ki smo ga navajeni kupovati in za katerega vemo, kaj lahko pričakujemo. Ne zato, ker bi bile druge možnosti slabše, ampak ker je preprosteje ostati pri tistem, kar že poznamo. Prepoznavna embalaža tako hitro postane bližnjica pri odločanju.
Toda če pri nakupovanju pogosto delujemo po inerciji, hitro spregledamo izdelke, ki bi nas lahko prijetno presenetili – morda so celo okusnejši, bolj kakovostni in hkrati cenejši. Kaj bi se zgodilo, če pri izbiri ne bi najprej gledali znamke, temveč sestavine, kakovost izdelka, način njegove izdelave in ceno?
Pri Hoferjevih lastnih blagovnih znamkah je nizka cena povezana predvsem z načinom, kako so izdelki zasnovani, proizvedeni in pripeljani na trgovske police. Nižje redne cene namreč niso posledica enega samega ukrepa, temveč optimiziranega diskontnega poslovnega modela. Kaj to pomeni v praksi?
1. Nizka cena ne pomeni nujno slabše kakovosti
Pri izdelkih lastnih blagovnih znamk Hofer sam in v sodelovanju z dobavitelji upravlja ključne dele njihovega razvoja, med drugim izbira kakovostne surovine in recepture. To mu omogoča postavljanje lastnih standardov kakovosti, ki so lahko tudi strožji od zakonskih zahtev.
Primer? V lastnih blagovnih znamkah so vrednost transmaščobnih kislin omejili že deset let pred zakonsko ureditvijo tega področja. Leta 2017 so s svojih polic umaknili tudi jajca baterijske reje, ta pa so nato izločili še iz receptur lastnih blagovnih znamk.
2. Tudi embalaža je všteta v ceno izdelka
Ko govorimo o ceni izdelka, običajno pomislimo na surovine, proizvodnjo in transport. Toda svoje prispeva tudi embalaža.
Pri Hoferjevih lastnih blagovnih znamkah je zato v ospredju predvsem funkcionalnost. Embalaža mora biti jasna, prepoznavna in pregledna, kupec pa mora na njej hitro najti pomembne informacije. Hkrati je optimizirana tudi z vidika stroškov in transporta.
Dober primer so jogurti, pri katerih že več let ni dodatnih plastičnih pokrovčkov. Manj materiala pomeni manjši vpliv na okolje, hkrati pa tudi nižje stroške. Posebej zasnovana transportna embalaža pa omogoča, da izdelke po prihodu v trgovino preprosto postavijo na police brez zamudnega prestavljanja posameznih kosov. Manj dela pomeni manj stroškov in nižjo prodajno ceno.
3. Če ni treba plačati velikih oglaševalskih kampanj, lahko vi plačate manj za izdelek
Pomislite, koliko oglasov za določeno znamko čokolade, pralnega praška ali dezodoranta ste videli v zadnjem tednu. Oglaševalske kampanje in televizijski oglasi prinašajo konkretne stroške.
Hofer posamičnih izdelkov lastnih blagovnih znamk ne oglašuje. Izdelki so namreč del njegove lastne ponudbe, zato ni treba graditi prepoznavnosti posamezne blagovne znamke z dragimi oglaševalskimi kampanjami. Tudi to je eden od načinov, kako lahko optimiziran poslovni model vpliva na nižjo ceno izdelka.
4. Pri ceni ni treba čakati na kupon, aplikacijo ali posebno akcijo
Še en dejavnik, ki ga kupec verjetno najhitreje opazi: cene. Hoferjevo vodilo je ponujati kakovostne izdelke po najboljši Hofer ceni. In to vsem – brez kupončkov, lovljenja akcij, kartic zvestobe in aplikacij, kar pomeni manj iskanja, manj primerjanja in predvsem manj preračunavanja za kupce. Pri Hoferjevih blagovnih znamkah je poudarek na nizkih rednih cenah, ki veljajo vsak dan in za vse.
Pomembno vlogo igra tudi premišljen izbor redne ponudbe. Namesto več deset podobnih izdelkov lahko kupec izbira med bolj omejenim številom možnosti – in tako tudi hitreje opravi nakup.
5. Izdelek nastaja tudi na podlagi tega, kar želijo kupci
Pri lastnih blagovnih znamkah se zgodba začne precej prej, preden izdelek pride na polico. Hofer pri razvoju sodeluje tako z uveljavljenimi dobavitelji kot z malimi lokalnimi pridelovalci, skupaj pa izbirajo surovine in oblikujejo recepture.
Pomemben del so tudi povratne informacije kupcev. Zaradi teh lahko spremenijo okuse izdelkov, velikosti embalaže ali način priprave. Pri jogurtih se denimo okusi prilagajajo, pogosto tudi sezonsko, pri kisli smetani so na voljo večja pakiranja, ki so lahko bolj praktična pri peki, pri pekovskih izdelkih pa se natančno prilagajajo programi dopeke, da je njihova hrustljavost takšna, kot jo pričakujejo kupci.
Ko torej naslednjič posežete po izdelku brez velikega imena, morda imejte v mislih, da ne izbirate med kakovostno znamko in cenejšo različico, ampak med dvema različnima poslovnima modeloma. Pri enem je v del cene vpeta tudi prepoznavnost znamke, pri drugem pa je več poudarka na optimizaciji procesov, funkcionalni embalaži, premišljenem izboru in nizki redni ceni. To pomeni, da je lahko manj zveneče ime tudi precej bolj premišljena izbira.
