Uredništvo | 12. 3. 2024, 07:00

S strokovnjakinjo o tem, da ima urejen dom številne blagodejne stranske učinke

arhiv Tine Markun

S prvo certificirano svetovalko za metodo KonMari v Sloveniji smo se pogovarjali o tem, da je urejen dom mnogo več kot samo to. Prinese mir, veselje, čas in pomeni tudi – manj zapravljanja. 

Tina Markun je svetovalka za urejanje (organizacijo) prostorov, ki pa si pred leti niti v sanjah ni predstavljala, da jo bo življenje peljalo v to smer. Diplomirala je iz francoščine in novinarstva, poučevala je in prevajala, največ pa delala v službi za odnose z javnostmi. Urejanje prostorov je bilo njena strast, hobi in tisto, v čimer je uživala v prostem času.

Ko ji je nekoč pod roke prišla knjiga Japonke Marie Kondo z naslovom Umetnost pospravljanja, jo je prebrala na mah. In si želela še. To je bilo leta 2018, ko se je odločila udeležiti njenega seminarja v Londonu. Kmalu je ugotovila, kako zelo jo to področje veseli, sprva 'za zraven', ob službi, nekaj časa pozneje pa je pospravljanje oz. urejanje prostorov postalo njeno polno poklicno življenje. Od takrat minevajo tri leta in z vsakim letom je bolj prepričana, da je bila odločitev prava. 

 

Tina Markun v družbi Marie Kondo.

Tina Markun v družbi Marie Kondo.

arhiv Tine Markun

Kdo je Marie Kondo? Verjetno najbolj znana profesionalna organizatorka prostorov na svetu, ki je razvila metodo, znano pod imenom KonMari. Ni prva in tudi ne edina, ki je preučila organizacijo do potankosti, drugačna od drugih pa je zato, ker nas vabi, da se v svojih domovih (pisarnah, ateljejih, studiih …) obdamo s stvarmi, ki jih imamo radi. Da obdržimo stvari, ki nam nekaj pomenijo, in se nanje osredotočamo.

"Tako ustvarimo prostor, pa tudi čas in veselje za tisto, kar nam pomeni največ," pravi naša sogovornica, ki je metodo seveda najprej preizkusila na sebi. Rezultat? "Ko sem pospravila, sem res občutila olajšanje in prav to opažam tudi pri svojih strankah. Veliko olajšanje je, ko si rečeš – teh stvari pa res ne potrebujem več!"

Začnimo tako, da najprej dobro razmislimo

Prvi korak metode KonMari v praksi je dober premislek. "Razmislimo, kaj spada v naš idealen dan in tisto obdržimo. Bodimo iskreni do sebe. Stvari nikoli ne hranimo za vsak slučaj, če jo bomo morda nekoč nekje še potrebovali. Tukaj moramo biti tudi praktični. Obdržimo tisto, kar nas razveseljuje," pravi Tina Markun. Če imamo doma polno polico spominkov, vsi verjetno nimajo enake vrednosti. "Če bi nekaj najraje pospravili v škatlo in v klet – potem vam to pove vse," je jasna naša sogovornica in doda, da nas včasih vodijo stvari in ne mi njih. 

Preden je šla na novo poslovno pot, je Tina Markun metodo dodobra preizkusila v praksi.

Preden je šla na novo poslovno pot, je Tina Markun metodo dodobra preizkusila v praksi.

arhiv Tine Markun

Prepričana je, da je v človeški naravi, da je prostor lep in urejen, to imamo radi vsi: "Ko se družina po napornem dnevu zbere v urejenem domu, bomo lažje in bolj povezano funkcionirali, kot če je doma kaos." Ob tem so po njenih izkušnjah ženske še bolj občutljive, če dom ni urejen, saj to povzroča nek nemir, tudi anksioznost, težje se sprostijo, stalno jih nekaj priganja. "Če je prostor urejen, se lažje osredotočimo in v življenju dobimo neko jasnost," je prepričana. 

Če se vrnemo k praksi – naša sogovornica svetuje, da se stvari poenostavijo. Ko dojamemo, katere so 'vroče točke' v našem domu (denimo krog perila …), se je treba vprašati: kako si lahko to delo olajšamo? Metoda KonMari sama po sebi stremi k temu, da so stvari preproste za vzdrževanje, saj samo na tak način lahko zagotavljamo urejenost na dolgi rok, in to je ključ vsega.

Prej in potem.

Prej in potem.

arhiv Tine Markun

"Ta metoda spodbuja, da v čim krajšem času uredimo dom, da pretrgamo začaran krog, da ne pospravljamo več, ampak samo stvari vračamo na svoje mesto. Marie Kondo je zapisala – 'Življenje je prekratko, da bi stalno pospravljali'. Zato je treba pospraviti enkrat za vselej. Čistiti je seveda treba, ampak tudi čiščenje je lažje, če je dom urejen," pravi Tina Markun. 

Težava Slovencev: prepolne omare in prepolni prostori

Sogovornica pri svojem delu opaža, da Slovenci veliko pozornosti namenjamo urejanju doma, da pa imamo težave s prepolnimi prostori in omarami: "Slovenci veliko damo na to, kakšne domove imamo. Radi nakupujemo. Zelo radi hodimo v trgovine za dom in si pred pospravljanjem nakupimo organizatorje ali posode za shranjevanje. To je včasih lahko napaka in zgodi se, da tudi to postane – navlaka. Ko doma vse pregledamo, pospravimo in ugotovimo, kaj točno potrebujemo, je čas za nakupovanje." 

 

"Včasih mislimo, kaj vse bi še morali imeti, pa je povsem dovolj že, da uredimo tisto, kar imamo."

"Včasih mislimo, kaj vse bi še morali imeti, pa je povsem dovolj že, da uredimo tisto, kar imamo."

arhiv Tine Markun

Tina Markun poudarja tudi, da pri pospravljanju ne gre samo za to, da stvari skrbno zlagamo v škatle, saj to ne pomeni, da doma nimamo navlake. Tudi navlaka je lahko lepo pospravljena. "V domu se kaže vse – naše navade, naše vrednote, čemu posvečamo največ pozornosti, v čem nismo spretni … Pospravljanje nam pokaže tudi zgrešene nakupe in napačne odločitve," pravi. Njene stranke vse po vrsti skozi ta proces urejanja doma ugotovijo, da vsi potrebujemo manj, kot pa imamo. In kupi oblačil ali knjig ali spominkov, za katere ugotovimo, da nam nič ne pomenijo, imajo ogromno moč, so dober opomnik, dobra zavora, ko bi naslednjič brezglavo odhiteli nakupovat. Nadzorovano potrošništvo je čudovit stranski učinek urejenega doma.

Urejanje doma ima velik in širši vpliv

Ko se lotimo urejanja doma, štejejo majhni koraki in vsak opravljen bo dobra motivacija. "Začenja se z najlažjimi stvarmi, to so naša oblačila. Če je to preveč, lahko tudi razdelimo na še manjše korake. Da se enkrat lotimo zgornjih delov, enkrat spodnjih, enkrat perila, nogavic," metodo v praksi opiše sogovornica in doda, da pospravljena garderobna omara človeku da neverjeten občutek kontrole. To ni le motivacija za urejanje preostalih prostorov in segmentov doma, pač pa tudi za druge projekte v življenju.

Ko se odločamo med različnimi oblačili, se je smiselno vprašati: Ali nas oblačilo razveseljuje? Se v njem dobro počutimo? Nam pristaja? Je material prijeten na otip? Obdržimo samo tista, ki jih radi nosimo, od drugih se poslovimo. "Tako se zavemo, koliko česa v resnici sploh nosimo. Nosimo pa 30 % oblačil, ki jih imamo oblečena v 80 % svojega časa. Ko človek to vidi tudi v praksi, postane bolj pazljiv na to, kaj novega bo prišlo v omaro. Kupuje manj, pa bolj kakovostno," pravi sogovornica.

Ko dela s strankami na terenu, običajno ena na ena in običajno z ženskami (zelo zaposlenimi, največkrat starejšimi od 35 let), se po garderobnih omarah lotijo knjig in dokumentov, ki sta še dve 'šibki točki'. Knjige so tiste vrste predmeti, ki jih je zelo težko zavreči oz. podariti. A tudi tukaj velja: obdržimo samo tiste, ob katerih nam zaigra srce, ki vzbudijo čustva.

Pospravljanje lahko spremeni življenje.

Pospravljanje lahko spremeni življenje.

arhiv Tine Markun

Imajo pa knjige še eno neizmerno moč, pravi naša sogovornica: "Marsikdo pri knjigah ugotovi, kakšne hobije ima ali pa, kakšne želje je imel v preteklosti. Pospravljanje je kot popotovanje vase in knjige nosijo ogromno informacij."

Za konec nas zanima še, kakšni so odzivi njenih strank, ko končajo proces urejanja doma, ki je zelo oseben. Vsem je, pravi, skupno to, da rečejo, da so zadihali, da so se razbremenili, da so vsakodnevna opravila postala lažja: "Dan poteka drugače. Večina ljudi pove, da imajo zdaj več časa za svoje hobije, da se doma lahko bolj sprostijo. Urediti svoj dom se morda sliši majhna stvar, ampak ima res velik in širši vpliv."