Sezona porok pred vrati: so kužki na poroki najbolj vroč trend? (Dve nevesti delili svojo zgodbo)

"Ali so kužki dovoljeni"? To je bilo prvo vprašanje, ki sta ga tedaj še zaročenca Tina Simončič Mohorčič in Klemen Simončič naslovila na ponudnike poročnih lokacij. Vse, kar sta o svoji popolni poroki vedela še pred zaroko, je bilo, da bosta njuni psički, pasme francoski buldog, Stella in Raya poleg. "Izhajala sva iz tega, da sta to najina družinska člana. Imela sva majhno poroko, bilo je zgolj 26 ljudi. Bistvo poroke se nama zdi družina in brez najinih psičk poroke ne bi bilo pod nobenih pogojem," nam v pogovoru pove Tina, ki je prepričana, da k tej odločitvi spada tudi nekaj prilagajanja z mislijo na kužka. 

Psi so družinski člani in brez njih ni poroke

Ker so francoski buldogi zelo občutljivi za vročino, sta s Klemenom vedela, da poletni meseci ne pridejo v poštev, in tako sta za datum poroke določila 23. december. Čeprav je to pomenilo poroko v notranjih prostorih, ju je pozitivno presenetilo dejstvo, da so bili skoraj povsod psi dobrodošli. Povedali so jima, da nista prva s tako željo, da je tovrstnih porok vse več in da razumejo, da so psi družinski člani. 

Danes, nekaj mesecev pozneje, ko se je evforija okoli poročnega dne že malo polegla, bi Tina in Klemen vse še enkrat ponovila. Kljub tistemu malemu 'pripetljaju', ki bi bil lahko tudi skoraj katastrofa. Kaj se je zgodilo? Starejša Stella je imela pomembno nalogo, da med civilnim obredom prinese prstančke, ki so jih privezali na satenasto blazinico, pritrjeno na njeno oprsnico. Tina je resda pred poroko večkrat prebrala 'zlato pravilo' v takih primerih – psu nikoli ne daj pravih prstanov. Spraševala se je – zakaj?  

"Vedela sem, da Stella pobegnila ne bo, ker ona se me drži kot klopek. Vedela sem tudi, da prstančkov ne bosta pojedli. Kaj še lahko gre narobe? Ko smo prišli na civilni obred, sem še enkrat preverila Stello in vse je bilo na svojem mestu. Med obredom je bila pri mojih starših, ko kar naenkrat oči vidi, da prstančkov ni! Seveda – Stella je malo vohala, malo raziskovala, se kam obregnila in prstančka sta spolzela po satenasti vrvici in se izgubila. Še dobro, da midva nisva vedela, kaj se dogaja, še dobro, da je imel matičar zelo dolg govor, in še dobro, da sta oči in mami prstančke tik pred pomembnim trenutkom našla na tleh, niso se odkotalili daleč," v smehu pripoveduje Tina Simončič Mohorčič. 

Poročna priča s škarjicami za nohte v žepu suknjiča

Poroke si brez svoje psičke, prav tako francoskega buldoga, ki sliši na ime Missy, nista predstavljala niti Maša in Goran Gončin, ki sta usodni 'da' izrekla pred tremi leti. "Midva nimava človeških otrok, imava pasje otroke. Missy je z nama že od takrat, ko sva se skupaj preselila. Ni minil niti mesec dni, ko sva se odločila, da si želiva kužke. Od takrat naprej je ona najin pasji otrok," pripoveduje Maša. In doda: "Ko sva začela načrtovati poroko, sem vedela, da je edina stvar, ki si jo res želim, ta, da je Missy na poroki. Ona igra neizmerno velik del v najinem življenju in bi bilo škoda, da je ne bi bilo."

Tudi Missy je imela pomembno nalogo, da prinese poročna prstančka. To so izvedli tako, da jo je Mašina priča izpustila s povodca in jo usmerila proti nevesti, potem pa je psička opravila z odliko. Prstančke so kar z vozli privezali na trakce pod pentljico na njeni ovratnici, priča pa ju je tik pred zdajci odstrigel s škarjicami za nohte, ki jih je imel v žepu suknjiča. Da, tudi nekaj iznajdljivosti zahtevajo takšne poroke. Ko je opravila nalogo, je bila Missy tako utrujena, da se je kar sredi obreda kot majhen otrok zleknila nevesti v naročje. Tudi Maša in Goran bi se še enkrat odločila popolnoma enako, a če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi si želela edinole to, da je na poroki še Lola - njuna triletna psička (prav tako pasme francoski buldog), ki sta jo sama sebi kupila za poročno darilo. 

Pasja oblačila in dodatki

Oblačila in dodatki igrajo na poroki veliko vlogo in tudi kužki morajo biti za to svečano priložnost pražnje oblečeni. Toda to je lažje reči, kot storiti, kajti ponudba pasje opreme je pri nas še precej omejena. Tako Maša, kot Tina sta svojo 'odrešitev' našli pri slovenskem podjetju Diog, ki ustvarja malce drugačno opremo za pasje ljubljenčke. Inja Žagar, ki ga vodi skupaj s partnerjem Kristianom Repnikom, nam pove, da sprva sploh ni razmišljala o segmentu porok, pa je povpraševanje ustvarilo ponudbo. 

Vse se je začelo, ko je Diog lansiral malce bolj prestižno, žametno kolekcijo rutk, ovratnic, metuljčkov in oprsnic. "Več žametnih stvari, kot je prihajalo na trg, bolj so me ljudje začeli spraševati, ali je to primerno tudi za poroke. In, ali lahko izdelke personaliziram, po naročilu našijem kakšne trakce, dodam napise in podobno. Letos sem se tudi prvič udeležila pasje razstave in do mene je pristopilo nekaj deklet prav s takšnimi željami," pove Inja in doda, da se je vse pričelo odvijati brez kakršnegakoli truda ali oglaševanja. 

Več kot očitno gre za trend, ki k nam prihaja nekaj let za pravim bumom pasjih porok v Ameriki, Angliji in Avstraliji. "V tujini prodajajo ovratnice z implementiranimi umetnimi rožami, rutke z všitimi kravatami in podobno. In vse to se že dobi v trgovinah," pravi Inja, ki poročne izdelke dela po naročilu, prilagajajo pa se izbrani barvni paleti poroke. Tudi ona in Kristian si svoje poroke ne predstavljata brez njune Maye in Teddyja, kužkov, ki sta tudi pri delu v njuni delavnici vseskozi prisotna. Inja se pošali, da takrat se bo pa pri oblikovanju pasje poročne opreme res lahko izživljala. Kako pa je za 'dan D' opremila zgoraj omenjeni šopek francoskih buldogov? 

Ko ima kužek več 'outfitov' kot nevesta

Maša Gončin si je za psičko zamislila dodatke (ovratnico, pentljico in povodec) iz istega materiala, kot je bila njena poročna obleka. "Ko sem Diogu omenila, kaj želim, Inja tudi razmišljala ni – takoj je bila za, še preden je vedela, kakšen je material. Na koncu se je izkazalo, da s tem materialom ni bilo najbolj enostavno, bilo je ogromno dela, toda končen izdelek je bil fenomenalen," pripoveduje Maša Gončin.

Tina Simončič Mohorčič se ob vprašanju poročne opreme njunih psičk samo nasmehne in prizna, da sta imeli celo en 'outfit' več kot nevesta. Bili sta zraven tudi tam, kamor njen Klemen ni imel vstopa – ko se je oblačila, ličila in pripravljala na veliki dogodek, potem pa sta ostali vso zabavo in vsi štirje so tudi prespali na poročni lokaciji. "Psički sta imeli svojo posteljico, večerjo, piškotke, igrače – a na koncu sta najbolj uživali na plesišču. Iskreno, naslednje tri dni pa sta bili 'gotovi'", se spominja Tina.

Hočeš nočeš, kuža na poroki prevzame pozornost in tako Tina kot Maša potrdita, da so jih vsi želeli božati, crkljati, ogovarjati – a to ni nobene od njiju niti malo motilo. Prav tako ni motilo psičk, saj so vse družabne in uživajo v crkljanju. A vsi psi niso taki, zato vse tri sogovornice pred to odločitvijo svetujejo dober razmislek.

Bo poroka za psa stresen ali vesel dogodek? Kako jo lahko prilagodim tako, da se bo imel tudi kužek dobro? "Saj je poroka dan za nevesto in ženina, ampak če se odločiš, da imaš kužke, je treba poskrbeti za njihove potrebe in tudi za nekoga, ki bo bdel nad njimi, saj ta dan ženin in nevesta vsak trenutek gotovo ne bosta mogla," je realna Maša. Obe sogovornici na najlepši dan vežejo čudoviti spomini in fotografije, marsikatera med njimi tudi izredno posrečena, ko iz kakšnega kota nepričakovano kuka pasja glavica.  

 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del