V Piranu izpod rok mlade umetnice nastajajo simpatične hiške, ki so odpotovale že po vsem svetu

Že kot deklica je Nika Stegel neizmerno rada ustvarjala, tudi pisala, raziskovala različne materiale, risala. Po končani gimnaziji se je odločila za študij notranjega oblikovanja v Ljubljani in tako za nekaj let zamenjala morsko okolje za mestni vrvež. V študiju je zelo uživala, v tistem času se je začela navduševati nad neskončnimi možnostmi reciklaže. A hkrati prizna, da je vsak petek, ko se je iz prestolnice vozila nazaj na Obalo, že po poti spuščala steklo, da bi zavohala morski zrak. Obožuje morje in ljubi svoj Piran, predvsem pozimi, ko se vse malo umiri.

Zgodbe se začnejo na sprehodu … 

Ko se je nekega dne kot že ničkolikokrat sprehajala s psi, je na plaži pobrala naplavljen kos lesa. "Spomnim se, ko sem prvič opazila ta les, ki je bil od nekdaj tam. Tistega dne sem nabrala nekaj kosov, ki so se mi zdeli zanimivi. Doma sem to sušila in ugotavljala, kaj bi iz tega naredila. Vsi koščki so bili taki, da so me že spominjali na hiške. Na enem kosu lesa sem sestavila prvo ulico in jo podarila mami, da jo je postavila pod novoletno smrekico," pripoveduje Nika Stegel o začetku povsem spontane in prav nič načrtovane zgodbe, ki je dobila ime Nika's Tiny House, od leta 2015 pa dom v ateljeju na piranski uličici, ki vodi do stolne cerkve.

Po prvi hiški je z vsakim dnem bolj vzljubila osnovni material. Gre za kakovostne dele lesa, večinoma so to kosi bark, izdelani iz hrasta ali macesna, ki jih najde na plažah. Nerada posega v patino, saj ta pripoveduje zgodbo morja.

Taka neravna podlaga pomeni precejšen izziv za risanje. En kos ni enak drugemu in prav to jo inspirira. Njen medij ji ne omogoča, da bi si naredila vnaprejšnje skice, čopič spontano sledi kosu lesa in nadaljevanje se tudi njej odstira sproti. Po toliko letih in toliko kosih lesa ta proces čuti kot meditacijo in ga obožuje od začetka do konca. Predvsem ji je všeč, da je delo tako zelo raznoliko.  

Vir inspiracije: čudovit Piran

Njeno osnovno vodilo in neusahljiv vir inspiracije je – Piran. S svojimi hišami, barvami, ulicami in energijo. "To je moje okolje, ki ga vsak dan gledam in spremljam. Vsak letni čas prinese drugačno svetlobo, in čeprav tukaj živim že od nekdaj, vseskozi odkrivam nove detajle, ki jih prenašam v svoje ustvarjanje," pravi Nika Stegel, ki ima zanimiv dnevni ritual. Preden se odpravi v atelje, se vsak dan sprehodi po svojem mestu. Budno, pozorno, opazujoče. Vse to odnese s seboj, ko gre ustvarjat.

Niki je zelo pomembno, da ustvarja iz 'odpadnih' surovin. Blago za perilo, ki se suši na vrveh njenih podob, so odpadni koščki blaga, ki jih dobi od šivilj. Zadnja leta se navdušuje tudi nad porcelanastimi miniaturami. Vazice z rožicami in galebi, ki letajo nad piranskimi ulicami ali postojijo na okenski polici, so v celoti plod njenega ustvarjanja. Nastajajo v hladnem delu leta, ko je atelje zaprt (takrat se jo lahko prikliče po dogovoru) in Nika Stegel malo zamenja medij svojega ustvarjanja. To je tudi njen čas za nove ideje, za umiritev, kajti poletje v Piranu, na eni najbolj obiskanih ulic, je vse prej kot mirno.

Takrat do nje pride ogromno ljudi, ogromno zgodb, in to od vsepovsod. Kot so turisti fascinirani nad njenimi hiškami, je sama fascinirana nad tem, kam vse hiške odpotujejo. Kupce vedno vpraša, od kod so, kam bodo odnesli njeno ustvarjanje. Ko se je nabralo prvih sedem držav, se je odločila na steno ateljeja narisati velik zemljevid sveta in vsako od teh držav pobarvati.

Hiške so se 'razselile' po vsem svetu

Po devetih letih včasih že težko najde prostor za barvanje, hkrati pa jo vedno znova presenetijo novi kraji. "Ravno pred kratkim je bil pri meni par iz Tasmanije, mislim, da je to najdlje, kamor je kakšna hiška odpotovala," pove Nika Stegel.

Kdor ima rad Piran, tisti ima brez dvoma rad tudi Nika's Tiny House. Umetnici zelo veliko pomeni, da hiške v ljudeh vzbujajo posebne, lepe občutke. Marsikdaj se razveseli pisma, v katerem ji kakšna stranka sporoča, da ji hišica prikliče lepe spomine na obisk Pirana. "So ljudje, ki imajo radi Piran in ga večkrat obiščejo, ob vsakem obisku pa kupijo eno hišo. Doma imajo cela mesteca in te hiške jih spominajo na lepe trenutke," pripoveduje Nika Stegel, ki bo prihodnje leto praznovala desetletnico svojega ustvarjanja. Ob tem pripravlja nekaj, česar se zelo veseli in obljublja prijetno izkušnjo za vse, ki jih bo v prihodnjem letu pot zanesla v njeno najljubše mesto na vsem svetu …