Matjaž Šerkezi | 29. 7. 2022, 19:00
50 kilogramov sreče na ramenih ali na kaj moramo biti pozorni pri nakupu nahrbtnika
Nakup novega nahrbtnika naj bo premišljen. S pravim nahrbtnikom bo planinska tura lažja. Ob izbiri neustreznega nahrbtnika pa le ta lahko postane pravi pekel. Na kaj vse morate biti pozorni pri nakupu novega nahrbtnika?
Prvi nahrbtnik sem dobil za pisanko od strica. Korošci boste že vedeli kaj je pisanka, za ostale pa samo povem, da gre za darilo botra ob veliki noči. V svoji črtici Tri pisanke je o tem pisal tudi Prežihov Voranc. Bil je pomanjšana različica lovskega nahrbtnika, ki sem ga nosil na svojih prvih planinskih izletih.
Kasneje ga je nadomestil oranžen "žakelj", ki sta mi ga starša prinesla iz Češke. Ta je bil moj zvesti prijatelj prvih alpinističnih vzponov in pustolovščin po gorah.
"Imel sem ga nadvse rad, saj mi je pogosto dal vedeti, da je preveč naložen, ko so se mi naramnice zajedale v ramena."
Nikoli ne bom pozabil tistega norega občutka, ko sem ga odložil in je telo želelo kar poleteti in takoj za tem boleče mravljinčenje v rokah vse do konic prstov. Življenje.
Dva meseca dela na Leku Prevalje. Franc, ki je bil moj šef, mi je vsako jutro odredil košnjo trave. Ob pojasnilu, da sem jo že včeraj, in da ne raste tako hitro, je samo rekel: "Mulc, tih bot, pa kosi." Ves zaslužek je šel za nov nahrbtnik. Tisti pravi nahrbtnik. Model Karrimor Alpinist, 45+10.
Še isti dan sva se s Francovim motorjem odpeljala v Dolomite. Vijoličast nahrbtnik pa je med tem že spremenil vonj. Bobi je bil. Medtem ko sem čakal na Franca, da me pobere, je nahrbtnik bil prislonjen ob steno. In očitno ga je naš maček Bobi markiral. Franca so nekaj let kasneje himalajski Bogovi vzeli medse. Nahrbtnik strica Lojza nosi pliško Piki Jakob.
Oranžen čeh je še vedno nekje na podstrehi. Vijoličastega alpinista pa so šiv za šivom počasi utrudile številne gorske pustolovščine in sem se od njega poslovil na enem svojih obiskov dežele Namaste (to je pozdrav v Nepalu). Pogrešam.
Kakšen nahrbtnik izbrati glede na vrsto izleta?
Šele pred nekaj leti sem rešil dilemo, kakšne velikost mora biti nahrbtnik in za kakšen namen. Sprejel sem dejstvo, da univerzalnega nahrbtnika ni. Tako imam dva nahrbtnika za planinarjenje in plezanje, enega 32 l in drugega 40 l, oba hrbtišča sta velikosti M, kar ustreza moji telesni višini 173 cm.
"Velikost hrbtišča je ključna za udobno nošnjo nahrbtnika. Pri nakupu bodite pozorni, da izberete svoji telesni višini primerno hrbtišče. Za resno planinstvo odsvetujem univerzalna in nastavljiva hrbtišča."
To mi zadostuje za dnevne in večdnevne obiske gora, trekinge. Za gorsko kolesarjenje imam 18 l nahrbtnik, v katerem je ves čas oprema za servis in ima elastiko za pripenjanje čelade ter žepe na trakovih, ki objemajo pas, kamor spravim priboljške in telefon. Nahrbtnik se lepo prilega krivini hrbtenice, saj ima hrbtišče iz mreže, ki je hkrati zračno.
Potem pa sta še dva nahrbtnika za gorski tek, 12 l in 22 l, ki ju vzamem glede na dolžino ture in opremo, ki jo potrebujem.
Pri vseh me vodi usmeritev:
- da imajo čim manj dodatnih trakov,
- so preprosti s čim manj dodatnih stranskih žepov, ki povzročajo plesanje nahrbtnika po telesu, kadar so polni,
- so lahki,
- imajo odstranljivo kapo,
- vponko v zgornjem žepu za pripenjanje ključev in
- zaščito proti dežju in blatu, kar še posebej pride prav pri kolesarskem nahrbtniku, saj gorska kolesa v večini nimajo blatnikov.
Zelo pomembne so naramnice
Naj imajo obliko črke S, da se lepo prilegajo telesu in hkrati zaobidejo podpazdušne žile in s tem ne pride do mravljinčenja v rokah. Mravljinčenje je nevarno, saj nimamo dovolj moči v primeru napredovanja po jeklenici in prijemanja oprimkov.
"Znak za klic na pomoč s pomočjo piščalke je šest piskov v eni minuti, se pravi vsakih 10 sekund en močan pisk. V odgovor, da nas je nekdo slišal, lahko pričakujemo tri piske v eni minuti. Znak je mednarodno dogovorjen."
Dodatna trakova za spenjanje naramnic v višini prsi preprečujeta, da bi naramnice lezle z ramen. Nanju se danes zelo pogosto znajde uporabna piščalka, s katero lahko pokličemo na pomoč v primeru težav. Dobro je, da trakova lahko pomikamo po smeri gor-dol, še posebej pri ženskah, ki lahko na ta način trakova spnejo pod ali nad prsmi.
Nahrbtnik nosimo z boki
Nahrbtnik naj ima kakovostne bočne trakove. To so trakovi, ki pridejo okrog bokov in ki jih pri večini vidim, da nimajo zaprtih.
"Težo nahrbtnika v 70 % nosijo ti trakovi in ne ramenski."
Poskusite in opazili boste razliko. Sploh če imate težave s hrbtenico, ali pa da teh ne pridelate. S tem se izognemo tudi, da bi nahrbtnik nosili čez zadnjico. Na koncu koncev je nahrbtnik in ne naritnik.
Za ravnotežje in razbremenitev kolen pa kakovostne planinske palice. O tem bom pisal v enem izmed naslednjih nasvetov. Če modela nahrbtnika ne poznate in ga do zdaj niste uporabljali, se nakupu preko spleta raje izognite.
Nahrbtnik v trgovini vedno napolnim z vrvmi in ga imam nekaj minut na hrbtu, da ocenim njegovo kakovost nošenja. To vam bo tudi svetoval vsak resen in izkušen prodajalec.
Kaj vse mora biti v nahrbtniku glede na »karakter« planinskega izleta?
Ne bodite podobni novoletni jelki
Oprema, oblačila, skodelice, pomožne vrvice, čelada … naj bodo pospravljene v nahrbtnik. S tem so zaščitene pred vlago in pred močnim UV sevanjem.
"Zmanjša se možnost, da bi se zataknili za kakšno rušje ali skalni rogelj in izgubili ravnotežje."
Sicer smo kot novoletne jelke, okrašeni z lučkami in bunkicami. Pri obračanju z nahrbtnikom na ramenih bodimo pozorni na ostale udeležence, saj lahko z njim hitro s poti porinemo planinca v svoji bližini.
Kako v gore hodijo Nepalci?
Leta 2003 sva z Bojanom Pollakom delala kot inštruktorja v Nepalu. Odpravili smo se v dolino Manang in proti gorskemu prelazu pod Chulijem. Bilo nas je okrog 40, opremo pa so nam nosili osli, ki so jo lahko prinesli le do prelaza, naprej pa zaradi velike količine snega ni bilo možno. Vedno sem občudoval tamkajšnje nosače, ki so velike tovore nosili s pomočjo čez glavo poveznjenih trakov.
Nekoč sem videl enega, ki je dneve nosil dva pralna stroja. Zdelo se mi je utrujajoče in že ob pogledu nanje me je vse bolelo. Sedaj pa sem sam dve uri nosil 40 kg sod s pomočjo konopljene vrvi poveznjene čez glavo. In ni bilo prav nič boleče, nerodno ali težko. Zanimivo, bil sem tako navdušen, da sem kasneje še nekajkrat na enak način nesel svoj nahrbtnik in še danes, ko imam opravka s težkim nahrbtnikom, sploh kadar gremo na reševanje v gore, si še dodatno poveznem neskončno zanko čez glavo in jo namestim pod nahrbtnik.
In še nenapisano pravilo ...
Večji kot je nahrbtnik, več opreme bomo nosili s sabo in vedno bo še premajhen: "Škoda, da sem kupil samo 50 l nahrbtnik. Ne spravim vsega notri." Vsak gram nepotrebne teže vpliva na hojo in srečo na planinskem izletu.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere