To je najboljši čas za vrtna tla: katera so najprimernejša?

Poznamo 5 glavnih tipov tal. To so peščena, ilovnata, glinena, kamnita in šotna tla.

Peščena tla: ta tip je v bližini rek in mestih, kjer je v preteklosti voda nanesla pesek in mivko. Sestava teh tal je od 80 do 100 odstotkov peska in mivke, do 10 odstotkov ilovice in do 10 odstotkov gline. Spadajo med revna tla. Malo je mikroorganizmov in organska snov se hitro razkraja. So zračna in odcedna ter se hitro osušijo. Sušna obdobja so tu velik problem. 

Ilovnata tla: najbolj zaželena tla. So dobra in rodovitna, bogata z organsko snovjo in mikroorganizmi. Sestavljena so iz od 25 do 50 odstotkov peska, od 30 do 40 odstotkov ilovice in od 10 do 30 odstotkov gline. Relativno dobro zadržujejo vodo in krajša suša za njih ni problem. Najboljša so peščeno-ilovnata tla.

Glinena tla: so težka, zbita, kisla tla, ki se počasi ogrejejo. Sestavljena so od 0 do 100 odstotkov gline, do 40 odstotkov ilovice in do 40 odstotkov je lahko tudi peska. Obdelava teh tal je težka, ker je prst lepljiva in se prijemlje orodja. V deževnem času so pogosto zamočvirjena, v primeru suše so zbita in razpokajo.

Kamnita ali prodnata tla: so bleda bazična in vsebujejo velik delež kamenja in kremena. Voda in hranilne snovi se hitro izgubljajo. Vrhnja plast je plitka in zato neprimerna za rastline z globokimi koreninami.

Šotna tla: so temno rjave, sive ali celo črne barve. Vsebujejo veliko razgrajenih organskih snovi, a s hranili so bolj revna. Voda se iz njih slabo odvaja. Spadajo med kisla tla. Tla na ljubljanskem barju so tipičen primer šotnih tal. 

Kako lahko sami prepoznamo in določimo tip tal?

Najhitreje določimo vrsto tal z optičnim pregledom in ročnim preiskusom. Vzamemo pest zemlje v roke in jo oblikujemo v kroglico, na pogled ocenimo velikost, sestavo in barvo prsti. Če so delci zrnati in ne moremo oblikovati kroglice ter je prst sipka, so tla peščena. Če je prst na dotik mastna in jo preprosto oblikujemo v kroglico, so tla ilovnata. Če je vzorec prsti na dotik lepljiv in ko oblikujemo kroglico ter se pojavi svetel sijaj, potem so tla ilovnata.

Drugi način je test z sedimentacijsko analizo. Potrebujemo vodo in večji prozoren kozarec. Naberemo 1 dl zemlje. Vzamemo na več mestih, zdrobimo in zmešamo, da dobimo 'povprečni vzorec'. Stresemo v večji prozoren kozarec, dodamo 4 dl vode, zapremo in dobro pretresemo. Pustimo stati 24 ur, da se izločijo posamezne frakcije zemlje. Ocenimo procent posameznih frakcij in glede na razmerje določimo tip tal. Razmerja frakcij so navedena v opisu tipov tal. Priporočam, da preverite in določite tudi kislost ali bazičnost tal z napravo za merjenje pH ali barvnimi lističi. Vrednosti pH med 0 in 6,9 so kisla tla, pH 7 so nevtralna, vrednosti med 7,1 in 14 pa bazična. Najboljša vrednost pH za vzgojo rastlin je med 6 in 7,5.

Kako izboljšamo posamezni tip tal za optimalna vrtna tla?

Najboljša vrtna tla so ilovnata tla. Da tla izboljšamo, ne gre samo z enkratnim posegom, ampak to traja kar nekaj let. Cikel dodajanja in jemanja hranil in organske snovi mora biti krožen in vedno biti v nekako enakovrednih vrednostih. Edino, če naročimo veliko kubikov idealne mešanice prsti in na obstoječa tla samo nasujemo okoli 50 cm debelo plast prsti za naš vrt. To je ena rešitev, a izredno draga, zato jo odsvetujem. 
 
Peščena tla: dodajamo kompost ali preperel hlevski gnoj, glino in ilovico, da se izboljša zadrževanje vode in obogati z organskimi snovmi. Uporaba zastirk iz listja ali slame preprečuje izsuševanje in bogatijo tla z organskimi snovmi. Zelo dobro so se izkazala za izboljšavo peščenih tal substrati iz kokosovih vlaken. Imajo nevtralen pH, dobro zadržujejo vlago, izboljšajo strukturo tal in založenost z organskimi snovmi. 

Ilovnata tla: dodajamo organske substrate (kompost, dobro preperel hlevski gnoj ali kokosova vlakna) in gnojila za izboljšanje strukture in vodno zračnega režima v tleh. Po potrebi dodamo apnenec, ker se ta tla rada zakisajo.

Glinena tla: poskrbimo za odvajanje odvečne vode z drenažo ali kanali. Lahko pa naredimo dvignjene grede. Dodajamo pesek, kompost in apnenec, če so tla kisla. Tako z leti glinena tla postanejo rodovitna in lažja je obdelava.

Prodnata tla: najprej odstranimo večje kamne ročno ali strojno. Dodajamo kompost ali dobro preperel hlevski gnoj in uporabimo zastirko. So nagnjena k bazičnemu pH, a z dodajanjem organske snovi se ta avtomatsko normalizira. Z leti se zmanjša potreba po zalivanju in pH se normalizira.

Šotna tla: dodajamo kompost, kokosova vlakna in pesek. Spadajo med kisla tla, zato jih tudi apnimo, da nevtraliziramo Ph. Ko poskrbimo za odvajanje vode, tla hitro postanejo rodovitna.

Tla so eden osnovnih segmentov našega vrta. Kot za rastline moramo skrbeti tudi za tla skozi celotno rastno sezono. Zato na vrtu celotno rastno sezono spremljamo razvoj rastlin, vremenske razmere in stanje tal. Izvajamo ukrepe za izboljšanje tal, gnojenje, zalivanje in zaščito rastlin. Postopki, materiali in pripravki naj bodo ekološki, v skladu za ohranjanje narave, kajti le tako bomo vzgojili zdrav in bogat pridelek ter bodočim generacijam pustili kvalitetna, zdrava in rodovitna tla.

Kaj nam veleva luna za dneve od 17. do 26. marca?

Pomlad je tu in kolikor nam vreme in čas dopuščata, le postorimo čim več spomladanskih del na vrtu, terasi ali balkonu. Zdaj je tudi čas za setve v notranjih prostorih, za vzgojo sadik in vse bližje je čas, ko bomo začeli tudi setev na prosto. Samo, da se tla dovolj ogrejejo. Če se pripravljate na setev, pa le upoštevajte lunin koledar. 

Ta petek je dopoldan ugoden čas za plodovke. Petek popoldan in sobota je ugoden čas za korenovke. Nedelja po luni ni ugoden za setev ali delo z rastlinami. Ponedeljek je ugoden za cvetnice. V torek ob 14:00 uri nastopi mlaj in je ugoden dan listovke. Tudi sreda in četrtek sta ugodna dneva za listovke. Petek popoldan in sobota dopoldan je ugoden čas za plodovke. Sobota popoldan pa bo ugodna za korenovke. Naslednja nedelja pa ponovno ni primerna za delo z rastlinami, zato priporočam počitek ali če bo lep dan, ga izkoristite za pomladno uživanje ali druženje z najbližjimi.