Tudi vi za praznike zmečete stran ogromno hrane? Postanite bolj trajnostni s temi napotki

Glavna skrb za vsakogar, ki pripravlja božično večerjo za širšo družino, je najbrž: ali bo dovolj hrane za vse? To marsikoga med nami napelje v kupovanje veliko večje količine živil, kot je dejansko potrebno.

Po oceni Soil Association, britanske organizacije, ki med drugim poskuša spodbujati ekološko pridelavo in drugačen odnos do hrane, se samo v Veliki Britaniji vsako leto zavrže 5 milijonov pudingov, 2 milijona puranov in 74 milijonov mesnih pit, poroča Guardian.

Podatki za Slovenijo pa so skrb vzbujajoči že nasploh, ne samo za praznike: po poročanju Sursa smo predlani zavrgli 143 tisoč ton hrane, 40 odstotkov je je bilo še užitne. Kako torej lahko dosežemo, da bodo naši prazniki bolj trajnostni? 

"Božič je res praznik, ko si privoščimo več hrane kot ponavadi. A to, da se odločimo za bolj trajnostno praznovanje, ne pomeni nujno, da bomo jedli manj – pomeni samo, da se bomo bolj zavedali tega, kaj jemo," je za Guardian povedal Conor Spacey, avtor kuharske knjige Wasted, ki zagovarja ravno ta princip: da porabimo vse dele izbrane sestavine.

Načrtovanje vnaprej

Manj zavržene hrane boste gotovo pridelali, če jedilnik načrtujete vnaprej. Tako se boste izognili tako prekomernemu zapravljanju kot preveliki količini prehranskih odpadkov, pa tudi skušnjavi, da bi kupili še kaj, česar sploh niste imeli v mislih. 

Pripravite si torej seznam, pri tem pa imejte v mislih, koliko ljudi ste povabili na večerjo in koliko pojedo. V primeru, da boste za glavno jed postregli purana, ga boste potrebovali precej manj, kot si morda mislite. Med 150 in 200 g pečenega purana je porcija, ki po pisanju Guardiana običajno zadostuje večini ljudi. To pomeni, da bo puranje bedro dovolj za dve osebi, 2,5 kg težke puranje prsi za 4 do 6 in manjši puran, ki tehta približno 4,5 kg, za osem.

Pri krompirju je dovolj približno 250 gramov na osebo, pri zelenjavnih prilogah, kot so korenje, čebula, zelena in druga zelenjava, pa bi moralo zadostovati okoli 80 gramov na osebo.

Ko kupujete zelenjavo za prilogo, se vam izplača izbirati sezonske izdelke in to pri lokalnih pridelovalcih. Tako boste namreč zminimizirali količino plastike, v katero je ta zapakirana.

Pravilno shranjevanje hrane

Ustrezno shranjevanje hrane pred in po kuhanju vpliva na to, kako dolgo bo užitna, kar je ravno tako faktor pri nastajanju prehranskih odpadkov. Korenovke, gomoljnice in paradižnik je najbolje shranjevati zunaj hladilnika pri sobni temperaturi, prav tako eksotično sadje, kot so melone, ananas in banane.

Preberite tudi:

• Dobrote na dunajskem božičnem sejmu
• Najbolj priljubljene božične jedi

Večino prehranskih izdelkov, ki vam ostane po božični večerji, lahko pozneje zamrznete, vključno s puranom, brusnično omako in kuhano zelenjavo, pa tudi torto in čokolado, če je kaj ostane. Nekatere sire, posebej trde in poltrde, lahko shranite v zamrzovalniku in tako podaljšate njihovo življenjsko dob, posebej, če jih pred tem zavijete v povoskan papir ali papir, ki zadržuje maščobo. 

Na spletu boste našli tudi številne predloge za jedi, ki jih lahko naredite iz ostankov hrane. Soil Association na primer ponuja posebne recepte za jedi brez odpadkov, na primer kislo zelje iz brstičnega ohrovta, puranjo in brusnično pito ter sladko koruzo in puranjo juho.

Zelenjavo, ki vam je ostala od prilog, lahko tudi globoko ocvrete in iz nje naredite čips ali iz listov brstičnega ohrovta pripravite okusen pesto. 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere