DIVJA HRANA: Kje najti vir vitaminov, mineralov in zanimive okuse brez umetnih dodatkov? (FOTO)

V času pandemije se je še okrepila zavest, da sta vrt ali mala njiva za domačo pridelavo zelenjave še kako pomembna za manjšo odvisnost od trgovin oziroma morda celo za delno samooskrbo. Poleg domačih vrtov in zemlje imamo v Sloveniji veliko lepe narave, v kateri je mnogo užitnega!

Ne samo gobe, borovnice in divje jagode, veliko je rastlin, katerih poganjki, mladi listi in cvetovi so vir mineralov, antioksidantov in vitaminov za spomladansko čiščenje telesa ter krepitev imunskega sistema.

Pa še zastonj so! In zdaj, spomladi, so nam na voljo. Le čas potrebujemo in nekaj znanja o njih.

Odlično je, da lahko v dobi interneta do teh informacij, ki jih je na svetovnem spletu dovolj na voljo, pridemo kar iz dnevne sobe ali prek mobitela od koderkoli. Ne samo kaj in kako jih nabirati, ampak kako jih pripraviti za uživanje. 

Od približno 3500 rastlinskhi vrst, ki rastejo pri nas v naravi samoniklo, sta približno dve tretjini užitnih! Za razliko od gojenih rastlin pa imajo v povprečju kar tri do štikrat večjo vsebnost vitaminov in rudnin!

Primorska je med prvimi, kjer se že pozno pozimi začne sezona divjih špargljev (Asparagus acutifolius), drugje pa komaj čakamo spomladi sezono regrata (Taraxacum officinalis) na travnikih in čemaža (Alium ursinum) v gozdu. 

A ste si naredili že spomladansko solato iz trobentic, vijolic, cvetov mrtve koprive in marjetic v kombinaciji z divjo rukolo in regratom? Prava 'bomba' spomladanskih okusov, barv in zdravja!

Za preglednost sem rastline razdelil v skupine

Priprava in uporaba divjih rastlin ni zahtevna

V glavnem se uporabljajo sveže ali jih le malo pokuhamo. Tako tudi obdržijo svoj naravni okus ter hranilne in zdravilne vrednosti. Niti jih ne pripravljamo v velikih količinah. Uporabljamo jih kot dodatke solatam, juham, omakam ali pripravljenim jedem, saj že male količine zadovoljijo naše potrebe. Cvetovi so uporabni za dekoracijo jedi. Jemo tudi z očmi in užitek je pojesti solato, pecivo ali torto okrašeno z naravnim cvetjem.

Verjetno ste že med branjem opazili, da so vam mnoga imena znana iz nabora zdravilnih rastlin, ki jih uporabljamo za čaje.

Za čaje načeloma uporabljamo posušene dele rastlin. Za hrano pa uporabljamo v glavnem sveže dele.

Le nekatere lahko vložimo ali naredimo pesto ali marmelade za kasnejšo uporabo.

Okusi so različni. Nekatere so sladkaste, druge kiselkaste, pekoče, največkrat pa grenkaste. Saj veste, kaj so rekle naše babice: "Bolj je grenko, bolj je zdravo!" A pozor! Kar nekaj je rastlin, pri katerih moramo biti zmerni in paziti pri uživanju! Če jih pojemo preveč, je delovanje nasprotno od zdravilnega in se lahko pojavijo kakšne motnje. To so ŽAJBELJ, NAVADNI GABEZ, KISLICA, NAVADNA NOKOTA, ŽLEZAVA NEDOTIKA. 

Prav je, da se rastline uživa, ko je njihov čas. Torej kot sezonsko divjo hrano. Tako se je ne nasitimo in naveličamo okusa. Spomladi je največja ponudba za nabiranje in uživanje divjih rastlin. Tako da izkoristite lepe dni in ob sprehodu še kaj naberite za obogatitev svojega jedilnika. Poleti in jeseni pa je na voljo nekaj cvetnic, a v glavnem se plodovi lahko nabirajo.

A nabiranje divje hrane je kompleksen proces, ki povezuje aktivnosti v naravi, rekreacijo, spoznavanje in raziskovanje okolja in sebe. "Smo, kar jemo" pravijo profesionalni kuharji. In res je tako. S tem dobimo vase del narave, katere smo. In verjemite, da sčasoma začneš drugače razmišljati, se počutiš zdravo in umirjeno.

To je nekaj, kar naredite za svoje telo in dušo v današnjem kaotičnem svetu, ki tudi zelo vpliva na nas, a žal bolj v negativnem smislu.

POZOR! Pri nabiranju moramo biti zbrani in prepričani, kaj nabiramo!

Dobro se poučite in če je možno, naj gre vsaj na začetku z vami nekdo, ki je dober poznavalec in uporabnik rastlin. Pravilo je: "Nabiraj samo tisto kar poznaš, ostalo le opazuj!"

Organizirajo se tudi razne delavnice in tečaji na to temo v zadnjem času. O tem se je najbolje informirati na spletu. Nekatere rastline so si med seboj zelo podobne. Ene so prave, druge so pa lahko strupene! ČEMAŽ je dober primer. Kjer raste čemaž, so pogosti sostanovalci šmarnica (Convalaria majalis), jesenski podlesek (Colchicum autumnale) in bela čmerika (Veratrum album). Vsi imajo podobne liste in za uživanje so zelo strupeni!

Pomembno je, KAKO nabiramo rastline!

Rastlin ne pulimo! Nabiramo le dele, ki jih potem uporabimo. In če je več rastlin skupaj, nikoli ne poberemo vsega, ampak le delno, da preživijo sezono in se še razmnožijo. Tudi določenim divjim živalim so te rastline hrana ali celo dom. So del ekosistema, ki ga moramo čuvati.

Veliko rastlin so zaradi prekomernega nabiranja že uvrstili na seznam ogroženih rastlin in z zakonom zaščitili njihovo nabiranje. Ena od teh rastlin je na Primorskem BODEČA LOBODIKA (Ruscus aculeatus). Mladi vršički so užitni in se nabirajo ter uporabljajo kot divlji šparglji. Pa ko smo v naravi, ne smemo pozabiti, da nismo sami!

Okolica rastlin je dom ali zavetišče raznih insektov ali drugih živali. Kak medved ne bo skočil ven, a srečali boste pajke, stenice, martinčke in - na kar moramo vedno biti pozorni - kače. Nobena vas ne bo kar tako napadla.  Jaz vedno hodim s palico in preden kaj utrgam, malo potolčem okoli, da se umaknejo in skrijejo. Tudi glas začutijo in se umaknejo. Zato se pogovarjajte, četudi sami s seboj. 

Vsi, ki imate vrt, verjetno že veste, da se v divji kuhinji uporablja tudi kar nekaj plevela. KURJA ČREVCA, PORTULAK ali NAVADNI TOLŠČAK, NAVADNI PLEŠEC, GRENKULJICA. Zato se ne jezite na plevel, ko ga okopavate in del plevelov pustite za uporabo. Pa še biotsko raznolikost boste ohranjali s tem. Če imate dovolj velik vrt, predlagam, da imate nekje gredo, kjer si posadite rastline, ki so vam najljubše in se jih veselite vsako sezono. Včasih nam primanjkuje časa zaradi vseh obveznosti, pa je dobro imeti pri roki, kar imamo radi.

Ker pa so ta trend vračanja k naravi in divji hrani zaznali tudi vrtnarji, ki so že poklicno del tega, imajo v svoji ponudbi določene gojene rastline. Če vzamemo rastline iz narave, je večje tveganje, da se nam ne primejo. Zato jih je bolje pustiti v naravi in se vračati k njim vsako sezono po dele, ki jih lahko uživamo.

Zanimivosti

JAPONSKI DRESNIK velja za invazivno tujerodno rastlino, ki se je naselila v Sloveniji ob brežine rek. Predvsem v okolici Ljubljane je pogosta. Se zelo hitro širi in izpodriva drugo samoniklo rastlinje. Zato jo tudi organizirano zatirajo. A mladi poganjki so užitni! Vsebujejo veliko antioksidantov. Votle poganjke lahko uporabimo za polnjenje, jih popečemo na žaru, ali pa vložimo za kasnejšo uporabo. Ker dresnika ni škoda, če ga veliko naberemo, je to potencialni nov 'trend' v kuhinji!

Lunini nasveti za prvi teden v maju

Teden bo kot nalašč za delo z rastlinami. Se vidi, da je pomlad in luna je velik pomočnik pri rasti in cvetenju. Ta vikend bo ugoden za plodovke. Ponedeljek, torek in sreda so dnevi korenovk. Četrtek, petek in sobota dopoldan pa bodo dnevi za cvetnice. Sobota popoldan in nedelja bosta najprimernejši za listovke. Luna od takrat naprej spet raste in takrat prihajajo glavni dnevi za presajanje - od četrtka dalje. Za prvomajske praznike si torej spočijte in potem spet veselo na delo! V vrtu in drugje.

petek, 29. 4. – list

sobota, 30. 4. – plod (prazna luna ob 23:00)

nedelja, 1. 5. – plod (do 15:00)

ponedeljek, 2. 5. – koren 

torek, 3. 5. – koren

sreda, 4. 5. – koren

četrtek, 5. 5. – cvet + presajanje

petek, 6. 5. – cvet + presajanje

sobota, 7. 5. – cvet (do 9:30), list (od 10:30) + presajanje 

nedelja, 8. 5. – list + presajanje