Kaj lahko storimo, da smrdljivcem in pikapolonicam preprečimo vstop v naš dom?

Žuželke iščejo pot, kako bi se pretihotapili v notranjost našega doma, kjer bi na suhem in varnem prespali prihajajočo zimo. Med najbolj številčnimi in nam nadležnim so harlekinske polonice in smrdljivci.

Harlekinske pikapolonice (Harmonia axyridis) so azijske sorodnice naših avtohtonih pikapolonic, a spadajo med invazivne vrste. To pomeni, da smo jih ljudje prinesli v naše okolje in tu so se v nekaj letih 'udomačile' in tako razmnožile, da celo ogrožajo naše avtohtone pikapolonice. A veste, da imamo pri nas kar 60 avtohtonih vrst pikapolonic? In le ena od njih je pa vsem znana sedempikčasta pikapolonica, ali na kratko pikapolonica.

A naše domače pikapolonice zdaj niso moteče, ker za prezimovanje ostanejo v naravi. Na našem vrtu so pa seveda vedno dobrodošle. Še posebej v rastni sezoni, ko se hranijo z listnimi ušmi na naših rastlinah.

Harlekinske pikapolonice se zdaj lahko pojavijo posamezno ali v skupinah na naših fasadah in če jih mehansko na silo poskusimo odstraniti, spustijo smrdeč rumeni izcedek, ki ga je potem še težko odstraniti.

Po videzu so zelo različne. Barve pokrovk so od bledo rumene do črne, število pik od 1 do 21, ki so oranžno rdeče ali črne barve. 

Smrdljivci spadajo v družino ščitastih stenic. Smrdljivci ali smrdljivke jim pravimo po domače zaradi močnega vonja, ki ga spustijo, ko se počutijo ogrožene. To je njihova obramba pred plenilci. In če ta vonj dobimo na kožo, se ga ne da takoj sprati. V kmetijstvu in na naših vrtovih pa v rastni sezoni povzročajo škodo z izsesavanjem sokov na rastlinah. Zelo moteči pa so v jesenskem času, ko si za prezimovanje iščejo mesta blizu človeka.

In ko si ena najde prostor v naši hiši, potem z zvokom in vonjem 'obvesti' druge. Če je dovolj prostora, se jih lahko zbere na enem mestu tudi več tisoč! Najbolj znani sta zeleni in sivi smrdljivec. Se je pa pred nekaj leti tudi pri smrdljivcih pri nas pojavila invazivna vrsta marmorirani smrdljivec, ki izvira prav tako iz Azije kot harlekinske pikapolonice. Na žalost se je več kot uspešno 'udomačil'. 

Letošnje vremenske razmere so očitno zelo ugodno vplivale na veliko pikapolonic in stenic. Topla, vlažna pomlad in vroče poletje jim je ustrezalo. In če so to prej opazili le entomologi in kmetje, zdaj to vidimo vsi, ker je letos jeseni opazno večja invazija teh žuželk kot prejšnja leta na naših domovih. Predvsem smrdljivcev.

Kako se jih znebiti oziroma jim preprečiti pohod v naš dom?

Najboljši način je, da jim preprečimo vstop. A ker je še prijetno imeti odprta okna in vrata, dokler je dovolj toplo zunaj, bo kakemu osebku uspelo priti notri. Kot proti komarjem so mreže na oknih dobra obramba pred invazijo pikapolonic in smrdljivcev. Poskrbimo, da morebitne razpoke in odprta mesta na zidovih zamašimo. Predvsem pa bodimo pozorni in večkrat preglejmo vse robove oken ter vrat. Tudi vrtne lope, garaže in podstrešja so njihova priljubljena mesta za prezimovanje. A tam nas manj motijo. A če želimo, da nam naslednje leto ne delajo škode v vrtu, poskrbimo, da prezimijo čim dlje, in to v naravi. 

Vonj mete in česna smrdljivke odganja z našega vrta in doma! Naredite si pršilo vode z malo eteričnega olja mete ter vsakih nekaj dni škropite po zidovih, robovih oken in vrat, da jih vonj prežene. Na drobno narežite česen in ga posujte na rob okenske police. Invazija na naše domove ne bo trajala dolgo, a dokler ne bo prvega pravega mraza, bodo iskali mesto za prezimovanje. 

Sesanje je najbolj učinkovit ukrep odstranjevanja smrdljivcev, če jih najdemo v stanovanju in iz razpok. 

Najboljši čas za odstranjevanje s fasad, oken in vrat je v jutranjem času, ko je hladno in so zato mirni. Umiri jih pa tudi, če jih popršimo z mešanico vode in šampona. 

Seveda so v rastlinskih lekarnah na voljo insekticidi, s katerimi jih lahko pobijemo, a jaz sem bolj za naravno in humano zaščito pred njimi. Delovanje insekticidov na smrdljivce je težje zaradi ščita, ki preprečuje vstop insekticidu v telo, zato se jih raje izogibajmo.

Seveda pa niso samo stenice in pikapolonice tiste, ki v tem času iščejo zavetje pred zimo. V naše stanovanje na toplo pogosto lahko zaidejo tudi metulji, kobilice in pajki. Previdno, da jih ne poškodujem, nekako spravim ven in vrnem v naravo oziroma vrt. Kakega pajka pa le pustite v kotu za srečo ter da polovi mušice in komarje za naše dobro.

Kaj pa nam svetuje luna glede rastlin za dneve od 21. do 30. oktobra?

Do 30. oktobra je še ugoden čas za presajanje po luni. V torek ob 13. uri nastopi mlaj (prazna luna) in to je znak, da po tem luna začne spet rasti in to ni najbolj ugoden čas za presajanje. V torek bo tudi delni sončni mrk, kar bo še dodatno vplivalo na nas. Toplo in suho jesensko vreme nam gre še na roko, da lahko postorimo vsa jesenska dela na našem vrtu. Še lahko posejemo ali posadimo jesensko zimsko zelenjavo. Tudi trajnice še presajamo ali razmnožujemo.

Spomladi cvetoče čebulnice in dvoletnice ste že posadili? Še je čas, dokler ne pridejo zmrzali. Drugače pa sta petek in sobota dopoldan dobra za plodovke. Od sobote popoldan pa vse do torka zvečer je dober čas za korenovke. Sreda dopoldan je dober čas za cvetnice. Četrtek zjutraj je čas za korenovke. Četrtek popoldan in petek pa sledi dober čas za listovke. Sobota je ugodna samo za presajanje. Nedelja pa bo dobra za plodovke in zadnji dan, ki je tokrat še ugoden za presajanje.

 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere