Srečko Blas | 30. 3. 2023, 19:00
Kapar, najtrdovratnejši škodljivec rastlin: kako se borimo z njim na naraven način
Prepričan sem, da je vsak izmed nas že imel neprijetno izkušnjo na okrasnih rastlinah in vrtninah s pojavom najtrdovratnejšega škodljivca kaparja. Pojavlja se tako na sobnih rastlinah kot tudi zunaj čez vse leto. Zelo so mu všeč orhideje, citrusi, oleander, lovor, lovorikovec, sadna drevesa in še bi lahko naštevali. Zatiranje je težavno in pogosto neuspešno. Kako kaparja prepoznamo in kako naj poteka naš boj z njim, pa v nadaljevanju.
Najboljši boj proti kaparjem so preventivni pregledi in biološki ukrepi, ki če že ne zatrejo kaparja v celoti, ga vsaj omejimo in zadržimo pod pragom škodljivosti.
Po čem prepoznamo, da imamo na naših rastlinah kaparja? Znanstveno kaparje imenujemo Coccoidea. Po svetu je znanih kar okoli 8000 vrst kaparja. V Sloveniji pa živi le okoli 20 vrst različnih kaparjev. Kaparji se med seboj zelo razlikujejo. Za njih je značilen spolni diformizem, kar pomeni, da so samice drugačne od samcev, poleg tega so pa še ličinke drugačnega videza. Zato na rastlinah, ko jih opazimo, izgleda, da imamo različne škodljivce, vendar so vsi kaparji. Ime so dobili po posebnem ščitku, ki izgleda na rastlini kot nekakšen oklep, oziroma pokrovček (kapa). In prav ta oklep ali pokrovček je glavna obramba proti škropivom in ukrepom za zatiranje, saj zelo dobro ščiti organizem pod njim.
Škodo delajo z izsesavanjem rastlinskih sokov iz rastline. Najpogosteje so na spodnji, a tudi zgornji strani listov ob glavnih žilah v skupinah, kjer je na voljo največ sokov. Tam jih na zelenih listih lažje opazimo, ker so ponavadi rjave, rumenkaste ali sivkasto do črne barve. Na deblu so barvno zelo podobni barvi skorje debla ali stebla, pa jih težje in kasneje opazimo. Nekateri kaparji imajo enostavne okrogle ali podolgovate gladke oklepe, velike od 1 do nekaj milimetrov. Volnati kapar ima ščit, ki izgleda kot volnati zapredek. Zelo pogost je na sobnih rastlinah.
Če kaparje ne opazimo pravočasno in se zelo razmnožijo, opazimo po listih, vejah in steblih lepljivo snov, ki jo imenujemo medena rosa. To je izloček kaparjev, ki jo naredijo tudi listne uši. Ta medena rosa je vabljiva za mravlje, ki je njihova okusna hrana. In na tej medeni rosi se s časom naseli in razvije rastlinska bolezen gliva sajavosti, ki še dodatno oslabi vitalnost naše rastline. In kot pri ušeh, imajo kaparji poseben odnos z mravljami. Te "skrbijo" za njih kot za uši, da jih raznašajo na nova mesta po rastlinah, da potem lahko naredijo še več škode.
Razmnoževalni ciklus kaparja
Dobro je, da poznate, kako se kapar razmnožuje in koliko generacij lahko ima letno. Samice najprej opazimo, ker so največje in tudi na stalnem mestu. Ko si najdejo primerno mesto za sesanje, tam ostanejo in razvijejo svoj ščit. Samice izležejo pod ščitom tudi po več 100 jajčec in poginejo. S časom ščit razpade in iz jajčec se izležejo ličinke, ki se potem po rastlini premikajo, da si najdejo prostor za sesanje. Samci niso tako škodljivi kot samice, ker njihova naloga je samo pariti se s samico in po parjenju poginejo.
Pomembno je, da veste, da imajo kaparji okoli šest generacij na leto! Če malo številke jajčec in generacij pomnožimo med seboj, vidimo, da je to lahko številka nekaj 10 milijonov kaparjev v enem letu! Pri kaparjih pa razmnoževanje ni samo spolno, ampak tudi nespolno. Se pravi, da pride do razvoja zarodka v jajčecih brez pomoči samca oziroma oploditve. To strokovno imenujemo partenogeneza in pri kaparjih obstaja kar sedem različnih tipov nespolnega razmnoževanja!
Kako ukrepamo proti kaparju na naravi prijazen način?
Najboljši načini boja proti kaparju so fizično oziroma ročno uničevanje z mečkanjem kaparjev in obrezovanjem rastlin. Karantena za lončnice tako, da obolele rastline umaknemo od preostalih rastlin, da se kapar ne prenese na druge rastline. Redno pregledovanje in skrb za zdravje ter odpornost rastlin. Odlični in najbolj dobrodošli za nas so pa kaparjevi naravni sovražniki, kot so polonice, plenilske stenice in tenčicarice.
Naravni boj proti kaparju je težaven in dolgotrajen. Ne samo zaradi ščitka, ki jih ščiti, ampak ker se nam pogosto skrijejo in jih ne opazimo. In ko mislimo, da nam je že uspelo, se spet pojavi. Tudi močni in strupeni pesticidi jim težko pridejo do živega. A če že uporabljamo kemične pesticide, je namesto kontaktnih bolje uporabiti sistemične insekticide. Kontaktni težko pridejo kaparju prek ščitka do živega. Rastline zalijemo s sistematičnim insekticidom, ki ga potem rastlina potegne vase in tako ubije kaparja medtem, ko se prehranjuje z rastlinskim sokom rastline. A ti pesticidi so škodljivi za okolje in druge koristne žuželke, zato jih nikakor ne priporočam!
Najboljši način je fizični, z ročnim odstranjevanjem kaparja. A to pride v poštev na sobnih rastlinah, in manjših grmih in malih drevesih v vrtu. V živi meji recimo, je to preveč dela. A tudi z obrezovanjem lahko kaparja uspešno omejimo. Veter, močno sonce in svetloba mu ne ustrezajo najbolj, zato živo mejo ali drevesa in grme močno porežemo in odrezane dele rastlin zažgemo. Rastline potem še dobro pogledamo in fizično uničimo, če so kateri kaparji ostali. Tla dobro pognojimo, zalijemo in zrahljamo zgornji del, da si rastlina potem čim prej opomore.
Neškodljiv pripravek za okolje in preostale žuželke proti kaparju je škropivo razredčene milnice. Pripravimo mešanico 25 odstotkov detergenta in 75 odstotkov mlačne vode. Škropimo 3 dni zaporedoma, po dvakrat na dan (zjutraj in zvečer) v suhem vremenu. Milnica se bo na kaparju posušila in jih zadušila. Potem priporočam dober pregled rastlin vsak teden, da ponovno škropimo, če ponovno opazimo kaparja.
Na sadnem drevju, trti, živi meji in drugih lesnatih rastlinah pa je prav zdaj v pomladnem času priporočljivo škropljenje z ekološkim škropivom na osnovi navadne ogrščice, ki poleg proti kaparjem deluje še proti drugim škodljivcem. Ne škoduje pa okolju, čebelam in drugim koristnim žuželkam.
Za privabitev naravnih sovražnikov kaparjev v vaš vrt, kot so polonice, plenilske stenice, tenčicarice in preostale, pa si nekje postavite hotel za koristne žuželke. Tako boste poskrbeli tudi za boj proti mnogim drugim škodljivcem in storili nekaj za ohranjanje biološke raznolikosti.
Kaj pa nam veleva luna za dneve od 31. marca do 9. aprila?
Prvi teden aprila ni preveč obetaven, kar se vremena tiče. Bo zelo nepredvidljivo in velika verjetnost pomladnih pozeb za že cvetoča sadna drevesa. Marsikje ravno zdaj cvetijo breskve in češnje ali pa so v fazi brstenja, ki so tudi lahko občutljiva na mraz. Teden je ugoden za presajanje po luni in kolikor vam bosta vreme in čas dopuščala, le postorite čim več po vrtu. Za setev na prosto pa zaradi hladnega vremena še ne bo čas.
Ta petek dopoldan je ugoden za cvetnice. Petek popoldan in sobota do 15. ure bo ugoden za listovke. Sobota popoldan, nedelja, ponedeljek in torek dopoldan je ugoden čas za plodovke. Torek popoldan, sreda in četrtek so dnevi za korenovke. Naslednji petek in sobota tokrat nista primerna za delo z rastlinami po luni, lahko pa se presaja. Nedelja pa bo dopoldan ugodna za cvetnice, popoldan pa listovke.
