Odstotek najbogatejših prispeva toliko emisij ogljika kot dve tretjini najrevnejšega prebivalstva

En odstotek najbogatejših Zemljanov je odgovoren za enako količino izpustov emisij ogljika kot dve tretjini najrevnejšega svetovnega prebivalstva, kaže najnovejše poročilo nevladne organizacije Oxfam. Ob tem je vlade pozvala k sprejetju ukrepov, da bi najodgovornejši za izpuste tudi prispevali največ. 

Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, Oxfamova analiza med drugim poudarja vrzel med ogljičnim odtisom, ki ga ustvarijo najbogatejši Zemljani s svojim življenjskim slogom in naložbami v fosilna goriva, ter preostalim svetom.

Ena glavnih ugotovitev je ta, da je leta 2019 odstotek najbogatejših ustvaril 16 odstotkov svetovnih emisij ogljika, kar je enako količini emisij, ki jih proizvede 66 odstotkov oz. 5,11 milijarde najrevnejših ljudi.

Svetovalka za podnebno pravičnost iz Oxfama Chiara Liguori je objavo rezultatov raziskave pospremila z besedami, da "super bogati ropajo planet, medtem ko revni plačujejo ceno".

"Ogromen obseg podnebne neenakosti, razkrit v poročilu, poudarja, kako sta obe krizi neločljivo povezani. Nujno je treba zagotoviti, da bodo naraščajoči stroški podnebnih sprememb padli na tiste, ki so najbolj odgovorni in da bodo ti tudi plačali," je dejala.

"Podatki kažejo v katero smer bi morale vlade ukrepati"

O tem, kako velike so razlike med najbogatejšimi in ostalim prebivalstvom, govori tudi podatek, da bi posameznik iz 99 odstotkov preostalega prebivalstva potreboval približno 1500 let, da bi proizvedel toliko ogljika kot najbogatejši v enem samem letu, je še poudarila predstavnica Oxfama in vlade po vsem svetu pozvala k dodatni obdavčitvi najbogatejših.

Po besedah soavtorja poročila Maxa Lawsona pa objavljeni podatki kažejo, v katero smer bi morale vlade zastaviti ukrepe. "Če ne bodo sprejele progresivne podnebne politike, kjer bi od ljudi, ki prispevajo največ k skupnim izpustom ogljika, zahtevale, da tudi prispevajo največ, potem ne bomo nikoli dosegli pozitivnih rezultatov," je ocenil.

Ti ukrepi bi lahko po njegovem vključevali na primer davek na letenje za več kot deset letov na leto ali davek na nezelene naložbe, ki je veliko višji od davka na zelene naložbe.

Poročilo, ki ga je objavil Oxfam, temelji na raziskavi Stockholmskega inštituta za okolje (SEI). Ta je preučevala emisije porabe, povezane z različnimi skupinami prebivalstva do leta 2019.

Objava analize prihaja tik pred srečanjem svetovnih voditeljev na podnebni konferenci COP28, ki bo konec meseca v Dubaju. Vse večja je namreč bojazen, da omejitve segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija ne bo mogoče doseči.