Uredništvo | 1. 5. 2023, 20:00

Naše novinarke, kot jih še ne poznate: ustvarjale so šopke in se pogovarjale o spominih

Uredništvo/fotomontaža

Za vas pišemo, raziskujemo, se poglabljamo in iščemo načine, kako vas navdihniti. Kdaj se tudi sprostimo, da lahko do vas pripeljemo drugačne zgodbe. Ta je ena izmed njih. Poglejte, kaj smo ustvarjale in vprašajte tudi sebe: "Na katere trenutke me spomni vonj moje najljubše cvetlice?" 

Na Tavčarjevi ulici v prestolnici, ki je nekdaj veljala za eno najbolj obiskanih, se skriva trgovinica, ki priča zgodbo o strasti, iskrenosti in uresničevanju sanj. Za zgodbo stoji floristka Metka Sporiš, ki je s partnerjem Urošem Čefarinom v želji po ustvarjanju sanjskih šopkov ustvarila blagovno znamko Sanjski šopek

Prav v to mestno uličico je tokrat zavilo naše uredništvo Metropolitan.si. Predali smo se ustvarjalnosti in v mirnem ritmu ustvarjali sanjske šopke. Morda bi rekli, da je delavnica primerna le za ženske ... a temu ni ravno tako. Preverjeno. In ne, za sanjski šopek se vam ni treba poročiti. To dokazujemo tudi sodelujoče na delavnici - Anja, Alma, Marijana, Barbara, Rebeka, Lejla in Amanda. 

Uredništvo

"Vonj tulipana me je popeljal nazaj na potovanje, ki bo ostalo v mojem spominu še dolgo časa," so besede, ki so v sproščenem vzdušju odmevale po prostoru. Ta navdihne tudi tiste, ki še ne razumejo reka "Bodite v cvetju!" 

Delavnica: spomini in cvet, ki ti pripada

Tulipani, vrtnice, marjetice, nageljni ... skoraj, kot bi stopili v nasad enega izmed nizozemskih travnikov. No, pravzaprav nam niti ni treba tako daleč, saj, kot nas je o tem podučila Sporiševa, ene izmed najlepših cvetlic cvetijo prav na slovenskih travnikih. 

A najlepši šopki nastanejo šele, ko si dovolimo začutiti njihove atribute, brez da bi jih zares videli. Na začetku delavnice je bila naša naloga, da zapremo oči, se umirimo in se prepustimo okolju, ki vabi, da se po njem sprehodimo. Še pod vtisi natrpanega delovnika se je v prostoru čutilo sproščanje energije, zrak je postajal lažji, ramena lahkotnejša. 

V roke nam je Sporiševa podala cvet. Vsaki svojega. Drugačnega. Cvet, ki smo ga prepoznavale z zaprtimi očmi. Kako drugače dojemamo predmete, ko zatisnemo oči in jih poskušamo priklicati v spomin.  

Uredništvo

"Ko sem v roke dobila svoj cvet, sem takoj vedela, da gre za nežen, a mogočen cvet," so bili prvi vtisi odgovorne urednice Anje Kovačič. "Sprva sem pomislila, da sem dobila nageljček, a ko smo dobili navodilo, da rožo pretipamo, mi je postalo jasno, da nima listov, torej ni nageljček. Ob močnem vonju mi je hitro postalo jasno, da držim rumen cvet."

"Ta me je spomnil na travnik, poln cvetočih rastlin, podobne vonjave pa navadno zavonjam poleti, ko sveže oprano perilo sušim na svežem zraku," je iskreno spregovorila o soustvarjanju pomena cveta, ki ga je držala v roki. 

Novinarka, ki je v roke prejela nagelj, jo je ta ob dotiku popeljal na ene najlepših točk v Sloveniji: "Prepričana sem bila, da nagelj, ki sem ga dobila, nikakor ni rdeč, da je rožnat, vsekakor svetle barve. V mislih me je odnesel nekam na Gorenjsko, na Bled na kremšnito. Mimogrede, nagelj je bil bele barve." 

Uredništvo

"Ob prejemu cveta v roke sem takoj začutila, da v roki držim mini vrtnice. Cvetovi so bili nežni, steblo polno majhnih bodic," je povedala druga novinarka. "Vonj me je simbolično popeljal v otroštvo, ko sva se z najboljšo prijateljico vozili 'od srčka in nazaj'. Namreč prav ta kovinska struktura v obliki srca je bila polna omenjenih vrtnic. Kako malo je potrebno, da obudiš spomine, na katere misliš, da si že pozabil." 

Uredništvo

"Ves čas sem mislila, da v roki držim oranžen cvet. Verjetno tudi podzavestno, saj me je zadnje dne mučil glavobol, in sem si morda želela, da bi v rokah imela neko zdravilno rožo, morda arniko. Vonjanje namenjene mi cvetlice me je spodbudilo k razmišljanju o tem, kako zelo nas vonj povezuje z nam dragimi ljudmi."

"Tudi takrat, ko smo na tisoče kilometrov oddaljeni od njih, ali pa jih ni več tu ... čisto tanka plast parfuma na šalu ali majici prikliče na plan spomine," je svoje občutke zaupala druga novinarka. 

Z nasmehom na obrazu je priznala: "Moja roža je bila bela, njenega imena se žal ne spomnim, se je pa začelo s črko a." 

Uredništvo

Na potovanje pa otip in vonj cvetov ni peljal samo ene članice redakcije, temveč tudi novinarko, ki svoje strasti prežema s potovanji po svetu:

"V roki sem držala oranžno-zeleni tulipan. Takoj sem vedela, da gre za tulipan, saj ga preprosto obožujem."

"Ker sem bila prejšnji teden v državi tulipanov (Nizozemska) in sem jih videla praktično na vsakem vogalu, me je vonj tulipana popeljal nazaj na potovanje, ki bo ostalo v mojem spominu še dolgo časa. Čeprav nisem pravilno uganila barve tulipana (mislila sem, da je rumene barve), pa sem vedela, da ga obdajajo tople barve, saj je povezan z lepimi spomini," je zaključila. Zdaj veste, kje najdete navdih.