Vid Legradić | 23. 5. 2022, 09:53

Vročinski valovi: že pri 35 stopinjah Celzija lahko človeško telo začne odpovedovati

profimedia
Vročinski valovi: že pri 35 stopinjah Celzija lahko človeško telo začne odpovedovati (foto: profimedia)

Poletje se približuje in z njim vročinski valovi. Kako se človeško telo odziva nanje je odvisno od vlage. 

Če je ta visoka (med 70 % in 80 %) je že 35 stopinj Celzija dovolj, da ogroža človeško telo. Taka stopnja vlage v Sloveniji ni nič posebnega, zato previdno. Drugače je v puščavah, kjer je zrak suh.

To tolerančno zmožnost telesa pri 30 % vlažnosti pomakne na 43 stopinj Celzija. Pa je možno, da bomo v Sloveniji kdaj dosegli ali celo presegli to temperaturo? ARSO je slovenski vročinski rekord izmeril med vročinskim valom leta 2013 na letališču Cerklje ob Krki. 8. 8. se je tistega leta termometer ustavil pri 40,8 stopinjah Celzija. 

Planet se zaradi izpusta toplogrednih plinov in degradacije okolja pospešeno ogreva. Če je bilo na mednarodni podnebni konferenci v Glasgowu prek različnih sporazumov dogovorjeno, da bodo države z različnimi politikami omejile globalno segrevanje na največ 1,5 stopinje v prihodnosti, aprilski izračuni Združenih narodov - le nekaj več kot pol leta po končani konferenci - kažejo, da bo Zemlja pri trenutnih podnebnih trendih že leta 2040 toplejša za 1,5 stopinje. Še več; obstaja celo 50-ostotna možnost, da se planet že leta 2025 segreje nad 1,5 stopinje Celzija.

Zakaj je ta meja tako kritična? Ker predstavlja rdečo črto naraščanja morske gladine. Če jo prečkamo, bo morje zaradi toplotnega raztezanja doseglo kritično višinsko mejo poplavljanja obal

Ena od posledic podnebnih sprememb oziroma globalnega segrevanja ozračja so tudi vročinski valovi, ki so vse pogostejši. To je dejstvo.

Morda se komu to na prvi pogled ne zdi kritično, kajti v Sloveniji je letošnja pomlad prav lepa. Toda treba je gledati širše.

Vročinski val v Španiji in Franciji

Minuli konec tedna je vročinski val zajel Španijo in podrl vse majske vročinske rekorde. Marsikje na Iberskem polotoku se nočne temperature niso spustile pod 25 stopinj Celzija, kar se celo v Španiji zdi za maj skorajda nezaslišano. V mestu Jaen so prejšnji petek izmerili rekordnih 40 stopinj, povprečna temperatura letošnjega maja v Španiji pa je do včerajšnje nedelje znašala neverjetnih 7 stopinj nad običajnimi meritvami.

Pretopla pomlad se beleži tudi v Franciji, kamor se prav zdaj iz njene zahodne sosede pomika vroč zrak. V drugi polovici tedna bo ta isti val k nam zanesel saharski pesek in vlago.

Indija že pozna podnebne begunce

S popolnoma novim obsegom vročinskega vala se ta trenutek soočajo tudi na indijski podcelini. Maj in junij sta zaradi predmonsunske vročine v azijskem podkontinentu tradicionalno vroča, toda letos je drugače. Tokrat se je vročinski val začel že v začetku marca, dva meseca prej. Najvišja povprečna mesečna temperatura, zabeležena letošnjega marca v Indiji, je bila 33,1 stopinje Celzija, kar je najvišja povprečna temperatura v tej državi odkar obstajajo meritve. Glede na to, da ima Indija izredno visoko zračno vlago, je bivanje v takih razmerah dobesedno nevzdržno.

Pri nas termin podnebni begunec še ni vstopil v splošen diskurz, v Indiji pa je postal del vsakodnevnega pogovora. Zaradi vročine se nekateri ljudje že selijo in zapuščajo svoje domove. 

Na obeh polih vroče kot še nikoli

V zbirki letošnjih vročinskih valov pa velja spomniti še na nenavaden sočasni vročinski udor toplega zraka na Arktiko in Antarktiko.

Zgodil se je konec letošnjega marca, na obeh zemeljskih polih istočasno. Na južnem polu so bile temperature kar 47 stopinj Celzija višje od običajnih, na severnem polu pa 30 stopinj Celzija višje od običajnih. Kaj je to pomenilo za taljenje ledenih mas, ni treba pretirano pisati, ali je bila sočasnost vročinskega vala na obeh skrajnih točkah planeta naključje ali ne, pa je še neznanka in predmet trenutnih klimatskih študij. 

Razumevanje vročinskih valov zahteva širok pogled na podnebje, ki ni omejeno z državnimi mejami. Ko se na pojav začne gledati sistematično, so njegove posledice šele razumljive. Tem se je (in se bo) potrebno prilagajati, hkrati pa se jih moramo naučiti tudi preprečevati. Čeprav je vreme na videz neobvladljiva reč, ki ima ključen vpliv na naša življenja in na naravne sisteme, lahko posameznik v okviru skupnosti že z malimi zelenimi dejanji vpliva nanj in ga dolgoročno naredi bolj zmernega.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.