A. Ko. | 28. 5. 2022, 20:00

Ditka o najboljšem prijatelju: ''On je prvi, ki sliši, ko ustvarim kaj novega''

Nika Hölcl Praper/arhiv Ditke
Ditka o najboljšem prijatelju: ''On je prvi, ki sliši, ko ustvarim kaj novega'' (foto: Nika Hölcl Praper/arhiv Ditke)

Ditka je od malih nog velika ljubiteljica živali, predvsem obožuje pse. Ena pasma in en kužek imata v njenem srcu posebno mesto.

Koroška pevka, kantavtorica, skladateljica in kitaristka Ditka Čepin, ki jo poznamo kot Ditko, ni samo odlična glasbenica, je tudi velika ljubiteljica živali. K temu je veliko pripomogla njena sestra Eva, ki je veterinarka. Tokrat se z Ditko nismo pogovarjali o glasbi, pač pa o njeni drugi ljubezni – kužkih.

Ditka, ste velika ljubiteljica živali. Vas spremljajo že od malega?

Res je. Živali imam zelo rada in spremljajo me vse moje življenje.

"Velik vpliv, da sem tako vzljubila živalski svet, pa je gotovo imela moja sestra Eva."

Ona ima zares izjemen čut za živali in od majhnega je vedela, da bo nekoč veterinarka. To idejo je seveda uresničila. Vedno sva imeli kakšno žival, od zajčkov, hrčkov, činčile, ribice, mačke

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 𝓓𝓲𝓽𝓴𝓪 (@ditka_official)

Katere so vam najbolj pri srcu?

Navdušena sem nad živalskim svetom, ki je tako zelo raznolik, pester in lep. So živali, ki so mi pri srcu, kot so razne divje in eksotične živali, a te seveda samo opazujem 'na daljavo'. Čudovit in mogočen se mi zdi na primer lev. Če pa se odločim med domačimi živalmi, je to brez dvoma pes.

"Že od malega je bila moja in sestrina velika želja imeti psa."

Ko smo se preselili v hišo, so nama to željo starši tudi uresničili. Tako je k nam – ko sva bili stari 7 in 10 let – prišla Melly, bernska planšarka. Vse od takrat so bernski planšarji člani naše družine.

Urška Drvodel/arhiv Ditke

Za Melly je prišla Ruby in nato Miley, ki še danes živi z mojo sestro Evo. Ona ima tri bernske planšarske pse in eno Parson Russel terierko, jaz pa imam Bowieja, ki je prvi kuža, ki je čisto moj.

Kako bi ga opisali?

Je moj najboljši prijatelj, pasme bernski planšarski pes, ki bo konec maja dopolnil šest let. Je izjemen kuža, ki mi ves čas stoji ob strani.

"Me pomiri, ko začuti, da sem napeta, me povabi na sprehod, mi vedno prisluhne, je moj čuvaj in me ima zelo rad."

Je zelo pameten in učljiv pes. Rad ima sprehode, miselne treninge ter plavanje v reki, a zelo rad tudi počiva v moji bližini. Pes je res eno čudovito bitje. Če mu nameniš dovolj pozornosti in brezpogojne ljubezni, bo tvoj najbolj zvest prijatelj. Pri psih me najbolj fascinira njihova čuječnost – kako zares znajo biti v trenutku. To je lastnost, ki se je učim tudi od mojega kužka.

Rad posluša vašo glasbo, gre kdaj zraven v službo?

Z izjemo, ko sem na poti po koncertih in drugih obveznostih, ki spadajo h poklicu glasbenika, vse ostalo delo opravljam od doma. Kadar delam doma, je tako Bowie ves čas ob meni. Že ko je bil mladiček, je bil vedno z mano v studiu in tako se je hitro navadil na glasbo. Domač glasbeni studio mu je zelo všeč, prav tako pa je rad z nami tudi, ko imamo vaje z bandom. On je prvi, ki sliši, ko ustvarim kaj novega, zato se včasih pošalim, da je moj glavni kritik (smeh).

Osebni arhiv/Ditka

Pravijo, da je odraščanje s pasjim prijateljem ob strani nekaj najlepšega. Se strinjate?

Vsekakor. Kot majhno deklico me je dejstvo, da pes potrebuje sprehod, pa naj pada dež ali sije sonce, naj bom jaz utrujena ali razigrana, naučilo nekega reda in discipline. Ko sva s sestro dobili prvo psičko, je bil namreč dogovor tak, da si skrb za njo razdelimo. Tako smo imeli urnik, kdo jo kateri dan zjutraj pred šolo in službo pelje na sprehod, medtem ko so večerni sprehodi bili vedno skupni. Slednji so nas še bolj povezali kot družino, saj smo imeli vsakodnevna stalna druženja, na katerih smo se veliko pogovarjali.

"Že takrat sem začutila, kaj je to brezpogojna ljubezen, ki ti jo pes tako zvesto daje."

Seveda takrat tega še nisem znala poimenovati z besedami, le čutila sem, da me ima psička rada, ne glede na vse.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 𝓓𝓲𝓽𝓴𝓪 (@ditka_official)

Se je kakšen spomin, povezan s kužki, še posebej usidral v srce?

Vsak trenutek s psom je neprecenljiv in če jim le nameniš dovolj pozornosti, se lahko od njih veliko naučiš. Veliko spominov se je nabralo skozi leta. Kot čustvenega spomina, se spominjam naše prve psičke Melly, ko je imela svoje prvo leglo mladičkov.

Ena izmed psičk je bila bolna in zelo smo se trudili, da bi jo ohranili pri življenju.

Spomnim se trenutka, ko je moja mama tisto majhno psičko, ki je na ves glas jokala, držala v naročju in jo masirala. Melly je to nekaj časa opazovala, nato pa je prišla do mame, ji odrinila dlani, vzela psičko v gobec in jo odnesla v svojo posteljo. Položila jo je na blazino in jo pričela z gobčkom masirati na enak način, kot je to počela moja mama. Fascinantno je, kako je prej opazovala te gibe, da jih je lahko nato uporabila sama.

Zares neverjetno je, kako psi čutijo bolečino in stisko ter kako bodo psičke storile vse, da bodo ohranile svojo družino.

Nika Hölcl Praper/arhiv Ditke

In še ena smešna anekdota. Pred leti smo z mojimi starši, sestro in vsemi petimi kužki šli na izlet v Kranjsko Goro. Psi so se kopali v jezeru, mi pa smo šli v vodo le do kolen. Ko smo prišli zopet na kopno, je šel mimo jezera gospod z majhnim kužkom. Ko so ga naši psi zagledali, je eden zalajal, v tistem trenutku pa je moj Bowie potegnil povodec, ki sem ga držala in pričel teči proti kužku. Ker sem imela povsem vlažne noge od hoje po jezeru, ni bilo trenja, ki bi me ustavilo. Tako me je Bowie vlekel za sabo.

Najprej sem drsala po petah, nato po prstih, potem pa sem padla na kolena in Bowie je še kar tekel, jaz pa kot na drsalkah za njim."

Ko se nama je končno uspelo ustaviti, sem pogledala proti moji družini in vsi so se smejali na ves glas. Sama sem bila sprva malo jezna in osramočena, zdaj pa se ob spominu na ta trenutek prav tako vedno nasmejim.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 𝓓𝓲𝓽𝓴𝓪 (@ditka_official)

S Ferijem sta pred časom izdala čudovito pesem o slovesu kužka. Ali za njo stoji kakšna posebna zgodba?

Res je. Lansko poletje sva s Ferijem s svojimi poslušalci delila prav posebno pesem z naslovom Teci, še teci, moj kuža. To pesem je Feri napisal v spomin svojemu dolgoletnemu pasjemu prijatelju Goldiju, ki se je poslovil v začetku lanskega leta. Bila sem počaščena, ko me je povabil, da tej pesmi vdahnem glasbo, saj sem vedela, kako čustvena je ta pesem za Ferija.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by 𝓓𝓲𝓽𝓴𝓪 (@ditka_official)

Verze sem hitro vzela za svoje, saj sem se v preteklosti že soočila z izgubo psa. Da bi pesem postala del vseh, ki so se morali v življenju posloviti od svojih pasjih prijateljev, sva k sodelovanju povabila svoje sledilce, da so z nama delili fotografije in spomine na svoje kužke, ki jih ni več tu. Tako je nastal zares lep video in pesem se je dotaknila mnogih src.

Zares lepo so jo ljudje sprejeli. Tematika je vsekakor drugačna in zato je pesem namenjena tistim, ki njeno zgodbo razumejo. Postala je kot neka himna vsem kužkom, ki so že nad mavrico in želim si, da bi bila v oporo vsem lastnikom psov, ki se bomo nekoč morali soočiti z neizogibnim trenutkom odhoda. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.