Nekoč so bili nanjo ponosni, nato so se jo dolga leta sramovali, zdaj pa je ni več. Na Bledu so gradbeni stroji 'zradirali' sramoto tega slovenskega turističnega raja.
Več desetletij propadajoče vile Arnolda Riklija, ki je veljala za sramoto Bleda, ni več. Podjetnik Tim Mitja Žagar, ki je pred dvema letoma kupil ruševino, jo je v teh dneh porušil, jeseni pa se bo lotil gradnje novega objekta. V njem bo oživel Riklijevo zdravilišče, Riklijeva dediščina pa tudi sicer vse bolj vstopa v blejski turizem.
Žagar je propadajočo vilo, ki je bila v 19. stoletju osrednja točka Riklijevega zdravilišča, kupil v želji, da bi obudil Riklijevo atmosfersko zdravljenje, njegovo doktrino in holistični pristop. Vilo želi čim bolj avtentično rekonstruirati in ji dati vsebino, povezano z začetnikom modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu.
Kot je pojasnil ob robu današnjega 4. RikliBled posveta, želi vzpostaviti Riklijevo zdravljenje v sodobni obliki. Poleg vile, ki bo najpomembnejša točka zdravilišča, delno pa bo služila tudi kot spominski muzej, bo zdravilišče povezano še z nekaterimi drugimi lokacijami na Bledu. Tudi v času Riklija je namreč delovalo več objektov.
Žagar je pojasnil, da se bo projekt ureditve zdravilišča izvajal v več fazah. Po rušitvi stare Riklijeve vile, so na njenem območju postavili manjši muzej na prostem, nadomestna gradnja pa bo stekla jeseni, saj se poleti na Bledu ne sme izvajati gradbenih del. Vila bo predvidoma zaživela v roku dveh let. Za vzpostavitev ostalih načrtovanih objektov pa bo potrebnega več časa.
Srednjeročni cilj je, kot je povedal Žagar, da bi Riklijevo zdravilišče vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Za to je treba imeti tudi žive nosilce dediščine, ki bodo izvajalci Riklijevega zdravljenja. Ob tem je pomembna povezava z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled.
Kot je povedal direktor šole Peter Mihelčič, bodo v obstoječi študijski program velnesa vključili vrednote Arnolda Riklija. Tako bodo z novim šolskim letom začeli izobraževati terapevte, ki bodo znali izvajati Riklijeve terapije v sodobni preobleki, in svetovalce oziroma promotorje Riklijeve metode.
Oživljanje Bleda kot Riklijevega zdravilišča sovpada z okrepitvijo zavedanja, da je Riklijeva dediščina izjemna priložnost za nadaljnji turistični razvoj kraja. Kot je povedal direktor Turizma Bled Blaž Veber, so tudi novo dolgoročno strategijo razvoja blejskega turizma prilagodili Riklijevi filozofiji. Njegove vrednote zdravja, dobrega počutja, gibanja, svežega zraka, vode in narave, so namreč danes znova vse bolj aktualne.
Da bi povezali vse akterje, se je Višja strokovna šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled lotila projekta Living Rikli.Lab. Kot je povedala vodja projekta Darja Radić, z njim postavljajo temelje za sistematični razvoj in vključevanje Riklijeve dediščine v bodočo turistično ponudbo ne le Bleda ampak celotnih Julijskih Alp.
"Vsi trendi na področju turizma gredo v smer dobrega počutja. Ljudje si vse bolj prizadevajo za višjo kakovost življenja, želijo si dolgo in zdravo živeti. Odgovor turizma je razvijati produkte, ki lahko te želje uresničijo, in ko smo razmišljali na Bledu, kaj lahko ponudimo, smo prišli do spoznanja, da imamo pravi zaklad, saj je Rikli na Bledu že pred 150 leti razvijal prav takšne terapije in programe, ki so danes aktualni," je pojasnila Radić.
