Šebrelje, slikovita cerkljanska vas na planoti visoko nad strmo dolino Idrijce, so med pohodniki in romarji najbolj znane po cerkvi sv. Ivana. Od tu pogled ob lepem vremenu seže vse do Vogla. A eden od razlogov, ki sem privablja številne radovedneže, se skriva nekaj minut hoje nižje.
Na to, da se nekje v skalnatem pobočju skriva jama Divje babe, nas opozori velika informacijska tabla. V tej jami so leta 1995 odkrili predmet, zaradi katerega je majhna točka na zemljevidu Cerkljanskega postala del svetovne arheološke zgodovine.
Po poti, ki vodi v prazgodovino
V jamo ni mogoče vstopiti brez vodiča, zato se na pot podamo v družbi direktorja Zavoda za turizem Cerkno Gregorja Novakoviča. Po skalnatih stopnicah, ob katerih je za večjo varnost napeljana žičnata ograja, se počasi in zelo previdno spustimo proti enemu najpomembnejših arheoloških najdišč prin as in tudi v svetovnem merilu.
Že sam dostop do jame je posebno doživetje. Z vsakim korakom se zdi, kot da se vračamo vse globlje v preteklost, v divje in neznano ozemlje. Tja, kjer se je vse začelo in kjer je človek že davno pred nastankom mest, držav in meja na zemeljski obli pustil svoj odtis. Hlad iz globine ovije naša od hoje ogreta telesa, pred jamskim vhodom pa za trenutek obstanemo. Pred nami zeva tema, in zdaj je že jasno, da se za njo skriva ena najpomembnejših zgodb slovenske prazgodovine.
Odkritje, ki je obkrožilo svet
Ko vstopimo v jamo, me prevzame občutek mogočnosti prostora, kamnite stene in tišina ustvarijo skoraj mistično vzdušje. Tema pogoltne vsak odvečen zvok, sliši se le odmev kapljic vode, čas je ostal zunaj, tu spodaj zavladajo tisočletja. In prav tu se je pred približno 60.000 leti odvijala zgodba, ki še danes buri domišljijo arheologov po vsem svetu. Ko so raziskovalci leta 1995 iz zemlje potegnili nenavaden koščeni predmet, jim je ta začel razkrivati nov pogled na neandertalca.
Piščal, izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, z odprtinami, za katere številni strokovnjaki menijo, da so delo človeških rok, je namignila, da so naši davni sorodniki poznali nekaj več kot zgolj boj za preživetje. Premogli so ustvarjalnost, simbolno mišljenje in morda celo ljubezen do glasbe. Najdba, znana kot neandertalčeva piščal oziroma piščal iz Divjih bab, je med arheologi sprožila veliko zanimanja, številni strokovnjaki pa jo uvrščajo med najstarejša znana glasbila na svetu.
Originalno neandertalčevo piščal je v jami Divje babe 18. julija 1995 našel takratni vodja arheoloških izkopavanj Ivan Turk. Najdbo so odkrili v plasteh, starih približno od 50.000 do 60.000 let.
Zibelka svetovne glasbe
Jama Divje babe ob vodenem ogledu za lažje razumevanje poteka dogodkov, poleg zgodovinske ponuja še digitalizirano razlago, ki obiskovalce popelje v čas neandertalcev. Ob pripovedi o življenju prazgodovinskih lovcev in odkritjih arheologov jama zaživi v povsem novi luči.
Ob obisku smo digitalno predstavitev tudi posneli, njena skrajšana različica vas čaka spodaj.
View this post on Instagram
Danes Arheološki park Divje babe, ki je bil decembra 2025 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, velja za pomembno kulturno in turistično znamenitost. Obiskovalci lahko spoznajo življenje neandertalcev, si ogledajo arheološko najdišče in izvedo več o odkritju, ki je Slovenijo postavilo na zemljevid najpomembnejših arheoloških raziskav.
Jami Divje babe I in Divje babe II sta odprti od 1. aprila do konca oktobra, v vmesnem, zimskem času sta zaprti, predvsem zaradi prezimovanja netopirjev.
Original same piščali medtem hrani Narodni muzej Slovenije, kjer je ena najdragocenejših muzejskih zbirk in eden najbolj prepoznavnih predmetov slovenske arheologije. Obiskovalci si lahko v muzeju ogledajo originalno najdbo, medtem ko jama Divje babe ostaja prostor, kjer se je vse začelo. Prav zato obisk najdišča ponuja nekaj, česar muzejska vitrina ne more – občutek pristnega stika s krajem, kjer je bila odkrita ena najbolj fascinantnih zgodb iz prazgodovine.
