Njihovo sanjsko posestvo Kumparički, ki se nahaja v vasici nedaleč od Pulja, lahko tudi obiščete ter jim pomagate pri vsakodnevnih opravilih. Glavne zvezde pa so kozice.
Aleš Winkler je nekoč živel življenje, ki ga poznamo mnogi: mesto, obveznosti, nenehno hitenje, nekje v ozadju vsega pa vse močnejši občutek neizpolnjenosti. Potem pa je naredil nekaj, kar večina kdaj pa kdaj le omeni, a nikoli ne naredi. Vsemu temu je enostavno obrnil hrbet.
Istrska vasica Cokuni
Hrvaški popotniški portal Putni kofer (v slovenskem prevodu Popotniški kovček) je v zadnjih dneh izpostavil zgodbo slovenske družine Winkler, ki je svoje življenje v Ljubljani zamenjala za povsem drugačen ritem na vzhodni obali Istre. Njihova pot iz mestnega vrveža v podeželsko samooskrbno življenje je danes prepoznana kot zelo navdihujoča zgodba in primer čistega poguma.
Winklerjevi so v istrski vasici Cokuni kupili zapuščeno in močno zaraščeno posestvo, ki je bilo potrebno res temeljite obnove. A prej kot oviro, so v tem videli izziv in tudi priložnost.
Preobrazba se je začela postopoma
Še ko so bili v Sloveniji, so na posestvo pripeljala prve koze, predvsem zaradi čiščenja zaraščenega zemljišča. Sprva okoli 30, a kmalu se je izkazalo, da je "kozji potencial" veliko večji. Sčasoma se je čreda povečala, lokalni kmet jim je celo svetoval, naj razmišljajo širše — če že skrbijo za 30 živali, prehod na večjo čredo ne bo predstavljal bistveno večjega bremena, bi pa prinesel bistveno več možnosti za razvoj.
Tako se je počasi začela oblikovati ideja o trajni selitvi v Istro. Preden je bila hiša obnovljena, je družina živeli v prikolici na kmetiji, pogosto so spali na vzmetnicah v še neurejenih prostorih, navaja Putni kofer.
View this post on Instagram
Jasna vizija
Kljub težkim razmeram, jih je ta gnala od samega začetka in ves čas. Vedeli so, da želijo ustvariti trajnostno kmetijo, ki bo delovala v sožitju z naravo. Danes posestvo Kumparička vodi celotna družina: Aleš, njegova partnerica Saša ter otroka Tita in Bor, ki aktivno sodelujeta pri razvoju posestva. Posestvo se razprostira na več kot 60 hektarjih zemlje. Del površin je namenjen pašnikom, vrtovom in gospodarskim objektom, pomemben del pa zaseda tudi živinoreja.
View this post on Instagram
Na kmetiji redijo približno 100 molznic, poleg njih pa še kozličke in mlade živali. Skupaj z drugimi živalmi – konji, kokošmi, prepelicami in psi.
Glavni produkt kmetije je vrhunski ekološki kozji sir, ki je prepoznan tudi širše in je prejel že več nagrad. Koze se pasejo na odprtih pašnikih, kjer morski zrak in divje rastline vplivajo na kakovost mleka, kar se odraža v edinstvenem okusu sira. Ta je rahlo pikantnem, z dolgim pookusom.
Na spodnji fotografiji, objavljeni na zelo zabavnem družbenem profilu posestva Kumperički na Instagramu, lahko vidimo Aleša v akciji.
View this post on Instagram
Zelo odprta kmetija
Poleg sirarstva se družina ukvarja tudi z oljkarstvom, pridelavo oljčnega olja ter z biodinamičnim vrtnarjenjem. Kmetija je odprta tudi za obiskovalce, ki iščejo pristno izkušnjo podeželskega življenja, tišino in stik z naravo, za pomoč na njej se lahko zainteresirani prijavijo tudi kot prostovoljci.
Zgodba slovenske družine Winkler je vsekakor postala simbol poguma za spremembo življenjske poti. Pa tudi dokaz, da lahko tudi iz najbolj zapuščenih začetkov zraste nekaj izjemnega.
View this post on Instagram
