Leta 1996 je irski proizvajalec temnega piva Guinness predstavil televizijski oglas s sloganom "Ženska moškega potrebuje kot riba potrebuje kolo." Duhovita kreativnost je njihovo pivo izstrelila med zvezde, kjer so ostali do danes.
Si predstavljate, da riba potrebuje kolo? Seveda ga ne. Namen oglasa, ki ga je ustvarila londonska agencija Ogilvy & Mather, je bil izzivati tradicionalne spolne vloge, poudarjati žensko neodvisnost in predstaviti pogled, da lahko ženske živijo polno in neodvisno življenje brez moških. 30 let kasneje bi lahko rekli, da bi si slogan vsekakor zaslužil ponovitev. Glavni cilj marketinške kampanje – povečati priljubljenost piva Guinness med ženskami, pa je bil več kot dosežen.
View this post on Instagram
Pogodba za 9000 let
Danes noben obisk Dublina ni popoln brez obiska Guinnessovega skladišča (Guinness Storehouse). Tamkajšnji interaktivni muzej, ki je del kompleksa pivovarne St. James's Gate, je že dolgo številka ena "must" znamenitosti v irski prestolnici. Za začetek svetovno uspešne zgodbe o temnem pivu s kremasto peno na vrhu se Irci lahko zahvalijo Arthurju Guinnessu (1725 –1803). Leta 1759 je irski poslovnež s podpisom legendarne najemne pogodbe za 9000 let stavil na pivo. Ter več kot očitno zmagal in še vedno zmaguje.
Guinness danes izdeluje družba Diageo in je ena najuspešnejših blagovnih znamk piva na svetu. Arthur Guinness je v svoji dublinski pivovarni sprva proizvajal svetlo pivo (ale), temno pivo porter je začel mešati leta 1778, prvi Guinness pa je na trg prišel še 50 let kasneje.
Tudi če piva ne pijete, bo obisk Guinnessovega skladišča v Dublinu vrhunec obiska irske prestolnice.
Potovanje v srce Guinnessa
Pravijo, da recept za ikonično irsko pivo še danes pozna le peščica ljudi. Delček te skrivnosti razkrije obisk edinstvenega dublinskega muzeja Guinness Storehouse, v katerem je vedno skoraj do zadnjega kotička nabito. Vstopnice je potrebno kupiti prek spleta, saj jih v izogib predolgim vrstam ne prodajajo na sami lokaciji. Osnovna cena v višini 30 evrov vključuje ogled vseh nadstropij muzeja in pint oziroma kozarec hladnega Guinnessa v panoramskem "Gravity Baru" čisto na vrhu s pogledom na Dublin.
Osnove recepture so znane: ječmen, hmelj, voda, kvas. A tisto, kar naredi "Guinness Guinness", ostaja zaklenjeno globoko v sistemu. Irci sicer pravijo, da ne gre za skrivnost, temveč za brezhiben proces proizvodnje. Ta vključuje izjemno skrb za sestavine, svežino vode, natančno odmerjen čas fermentacije in strog nadzor. Piko na i na koncu doda način točenja piva, ritual, ki poteka v treh fazah: točenje, čakanje in opazovanje, kako se temna tekočina umirja pod kremasto peno. Do vrha, nikoli čez. Vse to igra vlogo pri tem, da Guinness tekne bolje od vseh drugih hmeljnih poslastic na planetu, se strinjajo še tisti najbolj izbirčni pivoljubi.
Od ječmena do kozarca
Ogled interaktivnega muzeja obiskovalce popelje skozi celoten proces nastajanja Guinnessa. Od surovine do s pivom popolnega natočenega kozarca. Pot se začne pri ječmenu, osnovni sestavini piva, kjer obiskovalci spoznajo, od kod ta prihaja in s koliko ljubezni skrbijo zanj. Prav posebnost piva Guinness je, da del ječmena pražijo do temne barve, kar mu daje značilen okus po kavi in rahlo grenkobo.
Sledi faza mletja in kuhanja, kjer se ječmen zmeša z vodo iz Wicklowskih gora. Nastane sladica, ki se nato kuha skupaj s hmeljem, ta pivu doda aromo in ravnotežje. V muzeju je ta del predstavljen z velikimi bakrenimi kotli in interaktivnimi prikazi, ki omogočajo, da proces skoraj "začutiš".
V naslednjem koraku pride na vrsto fermentacija. Dodatek kvasa sproži kemično reakcijo, pri kateri nastajata alkohol in ogljikov dioksid. Obiskovalci lahko spremljajo, kako se preprosta tekočina postopoma spremeni v pivo. Ko je pivo pripravljeno, se zgodba preseli v zorenje in transport. Tukaj je predstavljeno, kako so sodčke nekoč prevažali po vsem svetu in kako je Guinness zgradil svojo globalno prepoznavnost.
Verjetno se je največja sprememba v proizvodnji Guinnessa zgodila leta 1959, ko so začeli uporabljati dušik, ki je spremenil osnovno teksturo in okus piva iz preteklosti. Dušikovi mehurčki so precej manjši od CO2, kar pivu daje bolj "kremasto" in "gladko" čvrstost v primerjavi z ostrejšim in tradicionalnim okusom CO2. To je bilo sprejeto potem, ko je Michael Ash, matematik, spreobrnjen pivovar, odkril mehanizem, ki je to omogočil. Tudi ta je na ogled.
Več kot pivo
Vrhunec muzejskega ogleda je seveda kozarec Guinnessa na vrhu stavbe, kjer se obiskovalci lahko naučijo tudi njegovega pravilnega točenja. Ob tem pa uživajo v panoramskem razgledu na Dublin.
Pred tem je pozornost treba nameniti še enemu izjemnemu vidiku zgodbe o Guinnessu - njegovemu oglaševanju. Že v 20. stoletju so njihove kampanje presegle klasično promocijo izdelka in postale del popularne kulture. Ikonični slogani, kot je "Guinness is Good for You" (Guinness vam koristi") ter vizualno drzni oglasi z nenavadnimi motivi – med njimi tudi znamenita "riba na kolesu" – so ustvarili prepoznaven, irsko šaljiv in pogosto tudi sarkastičen ton.
Kajti Guinness nikoli ni prodajal in še vedno ne prodaja le piva, temveč občutek tradicije, duhovitosti in irske identitete, kar je znamko dvignilo nad konkurenco. Tudi ta del njegove zgodbe je na ogled v muzeju. Zgodbe, ki so jo prodali svetu, svet pa jo je z veseljem kupil. In spil do zadnje kaplje.
