Običaj puščanja vsaj 15-odstotne napitnine, značilen za ameriške restavracije in gostinske lokale, se je razširil že v številne druge države, med njimi tudi Slovenijo.
V ZDA že dolgo časa velja, da lahko delodajalci v restavracijah in barih zaposlenim plačajo manj od zajamčene plače, saj se jim napitnina računa kot dohodek in nanjo morajo tudi plačati davek. Zlasti v času pandemije koronavirusa in po njej pa so se napitnine iz gostinstva razširile tudi v druge poklice in postale tako nadležne, da se nad njimi sedaj pritožujejo tudi Američani, navajajo ameriški mediji in britanski BBC.
Za ene plus, za druge minus
Sicer se ne pritožujejo tisti, ki prejemajo napitnine - ti pogosteje tarnajo, da dobijo premalo, še posebej ko račun plačujejo tuji turisti. Na turističnih območjih se ponekod zadregam izognejo tako, da napitnino enostavno dodajo na račun, kar pa lahko privede do prepirov z lokalnimi prebivalci.
Strežno osebje v ZDA za goste načeloma skrbi bolje kot drugje po svetu, saj se trudijo za napitnine in so od njih odvisni, ker so plače prenizke. Normalno je, da se napitnine pusti v restavracijah in barih, pri frizerjih in v taksijih, v času pandemije pa so jih začeli pričakovati tudi drugod in navada je ostala - denimo v kavarnah, kjer ni postrežbe za mizo. Za New York danes velja tudi, da je 20-odstotna napitnina postala standard, medtem ko je takšen odstotek glede na vrednost računa včasih veljal za zelo dobro napitnino.
Napitnine so se zlasti v času pandemije koronavirusa iz gostinstva razširile tudi v druge poklice, kar je postalo moteče celo za Američane.
Iz ZDA v Evropo
Američani so svojo navado začeli izvažati po svetu, tudi v evropske države, kjer se račun običajno le zaokroži z nekaj drobiža. Nekatere restavracije so nato začele kar prositi stranke za napitnine, lokalno prebivalstvo pa marsikje ni navdušeno, ker pričakuje, da bodo delodajalci svoje zaposlene pošteno plačali sami.
Napitnine so se razpasle tudi ob digitalnem plačevanju, saj terminali za plačevanje s kartico pogosto avtomatično vprašajo stranke, ali želijo dodati napitnino in koliko. Večina ljudi se v zadregi izogne možnosti "brez napitnine".
Podobne trende je v zadnjih letih mogoče opaziti tudi v Sloveniji, čeprav je bila pri nas napitnina tradicionalno razumljena predvsem kot prostovoljna nagrada za dobro storitev. Gostje so račun običajno zaokrožili navzgor ali pustili nekaj evrov, kadar so bili posebej zadovoljni. Vse pogosteje pa se tudi slovenski potrošniki srečujejo z digitalnimi plačilnimi sistemi, ki jih ob zaključku nakupa pozovejo k dodatnemu prispevku. Vse bolj očitno postaja. da se tudi pri nas postopoma uveljavlja kultura napitnin po ameriškem vzoru.
Kaj pa vi menite o obveznih napitninah?
