Poletna sezona je pred vrati, Jadrolinija pa je sprejela odmevno odločitev, ki vsem zagotovo ne bo po godu.
Hrvaška nacionalna prevoznika Jadrolinija in Croatia Airlines sta zaradi močnega dviga cen goriva napovedala zmanjšanje dela svojih linij in potovanj v prihodnjih mesecih. Naraščajoči stroški energentov ter motnje v dobavnih verigah vse močneje pritiskajo na prometni sektor, posledice pa bodo po pisanju HRT občutili predvsem potniki.
Kriza ni omejena zgolj na Hrvaško. Podatki iz svetovnega letalskega prometa kažejo, da so letalske družbe samo v enem mesecu odpovedale okoli 13.000 letov, s čimer je iz voznih redov izginilo skoraj dva milijona sedežev.
Croatia Airlines bo v prihodnjem trimesečju ukinila približno 900 letov, kar predstavlja okoli pet odstotkov vseh načrtovanih operacij. Skupno naj bi družba letos izvedla okoli 27.000 letov, a bodo nekateri urniki prilagojeni trenutnim razmeram. Iz družbe so sporočili, da nenehno spremljajo povpraševanje, operativne okoliščine in razpoložljive vire ter temu prilagajajo red letenja. V praksi to pomeni zmanjšanje frekvenc na posameznih linijah in spremembe urnikov letov.
Podobne ukrepe uvaja tudi Jadrolinija. Hrvaški ladijski prevoznik bo v naslednjem mesecu in pol odpovedal 15 plovb na mednarodni liniji Split–Ancona, in to ravno sredi turistične sezone, ko je promet med obalo in Italijo običajno najintenzivnejši.
Predsednik uprave Jadrolinije Robert Blažinović poudarja, da gre predvsem za optimizacijo sistema v zahtevnih tržnih razmerah. Po njegovih besedah so morali prilagoditi poslovanje trenutnim okoliščinam, obenem pa zagotavlja, da potnikom ni treba skrbeti glede oskrbe z gorivom. Jadrolinija je namreč sredi aprila podpisala novo dvoletno pogodbo z dobavitelji goriva in si tako zagotovila zadostne količine za prihodnji dve leti poslovanja.
Medtem ko Jadrolinija dolgoročno napoveduje vlaganja v ladje na obnovljive vire energije, je položaj v letalskem prometu precej bolj zapleten. Letalske družbe so še vedno skoraj povsem odvisne od kerozina, zato so še posebej občutljive na nihanje cen goriva.
Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković meni, da gre predvsem za začasno racionalizacijo poslovanja. Poudaril je, da linije niso povsem ukinjene, ampak le zmanjšujejo število odhodov. Tudi minister za turizem in šport Tonči Glavina opozarja, da prevozniki trenutno skušajo prerazporediti svoje zmogljivosti na tiste linije, kjer je povpraševanje največje in kjer so povezave najbolje zasedene.
Toda v ozadju vse bolj odmeva vprašanje, ki ga že čutijo številni evropski potniki: ali bodo višji stroški prevoza kmalu udarili tudi po cenah vozovnic? Prometni sektor se namreč znova znajde na robu nove negotovosti, največje breme pa bi lahko, kot že tolikokrat doslej, na koncu nosili prav potniki.
