Vse skupaj na prvi pogled deluje zelo nelogično, a je še kako resnično.
Hrvaški turizem doživlja nenavaden preobrat, ki na prvi pogled deluje skoraj nelogično. Medtem ko nekateri še vedno dajejo prednost hotelom in registriranim zasebnim ponudnikom, je vse večji in večji del nastanitvenih kapacitet v državi postal tako imenovani nekomercialni sektor – vikendi in stanovanja, ki so uradno namenjeni oddihu lastnikov, v resnici pa predstavljajo obsežno sivo cono.
Najnovejši podatki sistema eVisitor in hrvaške turistične skupnosti razkrivajo presenetljivo sliko: število ležišč v tem nekomercialnem segmentu je lani preseglo 700.000. To pomeni, da je takšnih kapacitet več kot v registriranem družinskem turizmu, ki jih ima okoli 670.000, in bistveno več kot v kampih ali hotelih, kjer številke ostajajo precej nižje.
Kam so izginili milijoni nočitev?
Še bolj nenavadna pa je statistika nočitev. Državni zavod za statistiko ugotavlja, da je leta 2019, ko je bilo registriranih kar 200.000 ležišč manj kot danes, država beležila rekordnih 13 milijonov nočitev. Danes, kljub večjemu številu objektov, število nočitev dosega le okoli 10,5 milijona. Razlika odpira vprašanje, ki si ga zastavljajo tudi strokovnjaki: kam so izginili milijoni nočitev?
Odgovor se skriva v praksi, ki ji mnogi pravijo "izmenjava ključev". V teoriji gre za brezplačno uporabo nepremičnin med sorodniki in prijatelji, v praksi pa pogosto za prikrit najem brez prijave gostov in brez plačila davkov, piše Novi list.
Dodatno razsežnost temu pojavu daje dejstvo, da velik del obalnih nepremičnin ni več v domačih rokah. Od leta 2019 je bilo tujcem prodanih približno 70.000 nepremičnin, največ na privlačnih obmorskih lokacijah. Med kupci prednjačijo Slovenci z okoli 19.000 objekti, sledijo Nemci s 17.000 in Avstrijci s približno 7000 nepremičninami. Prav ti lastniki, skupaj z domačimi vikendaši, ustvarjajo največ nekomercialnih nočitev, predvsem v zadarski in primorsko-goranski županiji.
Poznavalci razmer opozarjajo, da država problem rešuje na napačnem koncu. Svetovalec za družinski turizem Nedo Pinezić meni, da nove zakonodajne spremembe, ki zaostrujejo pravila za tiste, ki oddajajo prek platform, kot sta Booking in Airbnb, predvsem obremenjujejo legalne ponudnike. Po njegovih besedah je nekomercialni sektor nelojalna konkurenca, ki jo je mogoče urediti le z učinkovito davčno politiko. Mnogi lastniki nepremičnin, zlasti tujci, svojih objektov sploh ne oglašujejo javno, temveč jih zapolnijo prek zasebnih poznanstev.
Težavo dodatno zapleta dejstvo, da nadzor ni enostaven. Inšpekcije brez sodnega naloga ne morejo vstopati v zasebne prostore, odgovornost za nadzor nad plačevanjem turistične takse pa se vse bolj prenaša na komunalne redarje, ki jih že tako primanjkuje.
Na obzorju so tudi nove evropske spremembe, ki bodo vplivale na trg. Spletne platforme naj bi dobile status turističnih agencij, kar pomeni, da bi se lahko na celotno ceno nastanitve obračunal 13-odstotni DDV. To bi legalni zasebni nastanitvi dodatno podražilo storitve in jo postavilo v še slabši položaj. Ne le v primerjavi s hoteli, temveč tudi v primerjavi z nereguliranimi ponudniki, ki poslujejo v sivi coni.
Medtem ko država išče rešitve in se sooča z administrativnimi zapleti, se apartmanizacija obale nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Infrastruktura ponekod že poka pod pritiskom, ki ga ustvarjajo neprijavljena ležišča, medtem ko resnična slika turizma ostaja skrita. Nekje med uradnimi številkami in ključi, ki krožijo iz rok v roke.
