Jadranski obmorski raj doživlja glasno transformacijo, ki pa jo spremlja molk odgovornih in tudi zaradi tega so domačini vse bolj na robu potrpljenja.
Na hrvaškem otoku Korčula, ki ga turistične brošure še vedno predstavljajo kot zeleni otok, vre. Domačini opozarjajo na dogajanje v kraju Dubovo, kjer naj bi se po njihovih besedah odvijala ekološka in pravna katastrofa brez primere. Medtem ko lokalna politika molči, naj bi se v samem srcu otoka odvijali obsežni posegi, ki vse bolj spominjajo na nastajanje ogromnega odlagališča.
Po pričevanjih s terena se območje Dubova vsak dan spreminja pred očmi prebivalcev. Kolone tovornjakov naj bi neprestano dovažale velike količine kamna in zemlje, s katerimi nasipavajo in izravnavajo teren. Ocenjujejo, da gre za površino, veliko približno 20 nogometnih igrišč, kar daje slutiti razsežnosti posega, ki presega običajna gradbena dela.
Še bolj kot obseg pa domačine skrbi popolna netransparentnost. Po njihovih navedbah na lokaciji ni niti osnovnih oznak, ki bi morale spremljati vsako gradbišče. Ni informacij o investitorju, ni podatkov o izvajalcu, prav tako naj ne bi bilo vidne gradbene dokumentacije ali številke dovoljenja, pod katero naj bi bila dela odobrena. Opozarjajo tudi na odsotnost zaščitne ograje in varnostnih ukrepov, kar dodatno odpira vprašanja o zakonitosti celotnega projekta.
Ob tem se vse glasneje pojavlja vprašanje: kdo stoji za tem posegom in kako je mogoče, da se takšna dela izvajajo brez jasnega nadzora? Zakoni jasno določajo, da mora biti javnost obveščena o vsakem večjem posegu v prostor, vendar se zdi, da v tem primeru pravila ne veljajo. Posebej preseneča odziv – ali bolje rečeno molk – pristojnih institucij. Domačini se sprašujejo, kje so župan, mestni svetniki in inšpekcijske službe, ki bi morale nadzirati takšne posege. Še več, tišina vlada tudi med civilnimi iniciativami in delom medijev, kar med prebivalci vzbuja dodatne dvome.
Na družbenih omrežjih, zlasti na strani Dnevna doza Korčule, se vrstijo opozorila, da bi lahko šlo za eno največjih okoljskih degradacij v zgodovini otoka. Prav ta pasivnost oblasti po mnenju otočanov odpira prostor za sum nezakonitih dejavnosti. V ospredju pa ostaja strah, da bi lahko bile posledice nepopravljive. Otočani opozarjajo, da ne gre zgolj za vprašanje komunalnega reda, temveč za vprašanje prihodnosti otoka. Če se posegi nadaljujejo brez nadzora in odgovornosti, bi lahko ideja o trajnostnem turizmu, na kateri temelji podoba Korčule, hitro postala prazna obljuba.
