"V Ljubljani sem živel šest mesecev, kar je bilo dovolj dolgo, da sem njene znamenitosti nehal gledati zgolj skozi oči turista," je za hrvaški portal Putni kofer zapisal novinar.
Ljubljana za Antonia Ivičevića že dolgo ni zgolj turistična destinacija. V šestih mesecev, kolikor časa je preživel v slovenski prestolnici, jo je spoznal tudi zunaj najbolj znanih turističnih poti. Kot pravi, je v tem času začel opažati majhne stvari, zaradi katerih za neko mesto rečemo, da se v njem počutimo kot doma.
"Vsaka vrnitev v Ljubljano me popelje nazaj v brezskrbne študentske dni in obdobje, ko mi ni bilo treba razmišljati, kaj si bom tam ogledal. Preprosto sem stopil iz stanovanja in pustil, da me mesto nekam odpelje," je zapisal.
Mesto, ki ima vse
Ljubljano je najbolje odkrivati brez načrta, in prav v tem Ivičević vidi enega njenih največjih čarov. Ko se je vanjo preselil, je sprva ravnal kot večina novih obiskovalcev: gledal je zemljevid, si zapisoval kraje, ki jih mora obiskati in sestavljal poti. A kmalu je ugotovil, da Ljubljana najbolje deluje takrat, ko načrt nekoliko "zrahljamo".
Med kraji, ki jih posebej izpostavlja v članku, so Prešernov trg, Tromostovje in Ljubljanski grad. Slednji mu je še posebej pri srcu. Namesto vzpenjače se nanj skoraj vedno odpravi peš, med vzponom se mesto počasi in lepo odpira pred očmi.
Navdušuje ga tudi življenje ob Ljubljanici. Medtem ko Sava v Zagrebu po njegovih besedah ostaja precej neizkoriščena, je Ljubljanica pomemben del vsakdanjega življenja Ljubljančanov. Ob njej se vrstijo lokali in restavracije, dovolj je že, da se človek usede ob reko in opazuje mestni utrip.
Od Tivolija do Metelkove
Ljubljana ga je prepričala z raznolikostjo na razmeroma majhnem prostoru. Na eni strani je Tivoli, "največja zelena oaza v mestu", kjer je v času svojega bivanja pogosto preživel več ur. Na drugi strani mesta pa je povsem drugačna slika. Bralcem je omenil Metelkovo s svojo alternativno kulturo, galerijami, klubi in umetniškimi instalacijami.
Pomemben del njegove Ljubljane je tudi kulinarika. Slovensko hišo Figovec je rad obiskoval že v študentskih časih, prav posebno mesto med gostilnami pa ima zanj Fétiche Bar. Njihovo pico s črnim testom tako zelo obožuje, da je, kot se pošali Ivičević, za izlet v slovensko prestopnico prepričal skoraj vse svoje prijatelje.
Dovolj majhna za en dan, a takšna, da se želiš vrniti
Ena od prednosti Ljubljane je po njegovem njena velikost oziroma majhnost. Hrvaškim bralcem jo predstavlja kot idealen cilj za enodnevni izlet z vlakom iz Zagreba. V enem dnevu je mogoče brez pretiranega hitenja obiskati glavne znamenitosti, se povzpeti na grad, dobro jesti, spiti kavo ob Ljubljanici ter se sprehoditi skozi njen večji del.
A bistvo njegovega zapisa ni v seznamu stvari, ki jih je treba videti. Ljubljana ga je osvojila predvsem z občutkom, ki ga pusti pri obiskovalcu. "Je dovolj majhna, da jo lahko v enem dnevu dobro spoznate, vendar sem skoraj prepričan, da jo boste zapustili z občutkom, da se želite kmalu vrniti," je sklenil Ivičević.
