Ljubljana ima številne arhitekturne bisere, ob tej stavbi pa vsakemu obiskovalcu dobesedno zastane dih.
S svojimi živahnimi barvami in nenavadnimi vzorci Vurnikova hiša izstopa med pročelji v središču mesta. Je ena najbolj prepoznavnih stavb slovenske prestolnice in priljubljen fotografski motiv. Medtem ko številni obiskovalci hitijo proti Tromostovju, na Prešernov trg in Ljubljanski grad, jih le nekaj minut stran čaka stavba, ki je videti, kot bi jo nekdo naslikal na veliko mestno platno.
Več kot stoletje stara arhitekturna mojstrovina
Nedavno je veliko pozornost pritegnila na družbenih omrežjih, kjer so jo predstavili s fotografijo in z besedami: "Umetnina v srcu Ljubljane." Ob fotografiji so številni komentatorji zapisali, da je barvita ljubljanska hiša v živo celo lepša kot na fotografijah. "To je ena tistih znamenitosti, ki jih fotografija težko povsem ujame," so se strinjali tujci, ki radi spremljajo objave s potovanj po Sloveniji.
Vurnikova hiša stoji na Miklošičevi cesti 8, nasproti znamenitega Grand Hotela Union, velja pa za enega najlepših primerov slovenskega narodnega sloga v arhitekturi. Nastala je v letih 1921 in 1922 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, enega od pionirjev slovenske moderne arhitekture. Sprva je bila namenjena Zadružni gospodarski banki, danes pa jo poznamo predvsem po njenem izjemnem pročelju, ki ga je težko zamenjati s katerim koli drugim v Ljubljani.
Vurnikova hiša je tudi s turističnega vidika dokaz, da za odkrivanje lepot Ljubljane ni treba vedno riniti v najbolj obiskane kotičke mesta.
Za barvito pročelje je zaslužna izjemna umetnica
Barvito pročelje Vurnikove hiše, polno geometrijskih vzorcev, pride še posebej do izraza, ko se pred stavbo ustavimo in si vzamemo nekaj trenutkov za opazovanje podrobnosti.
Za eno najbolj fotografiranih ljubljanskih fasad se skriva zanimiva umetniška zgodba. Njena avtorica je bila Helena Vurnik, slikarka in žena arhitekta Ivana Vurnika. Pročelje je okrasila z geometrijskimi vzorci v rdeči, beli in modri barvi, ki spominjajo na slovensko trobojnico. Med njimi se prepletajo motivi iz slovenske ljudske umetnosti, zaradi katerih stavba ni le arhitekturna posebnost, temveč tudi svojevrsten poklon slovenski kulturni dediščini.
Helena Vurnik je sodelovala tudi pri oblikovanju notranjosti. Posebej zanimiva je nekdanja bančna dvorana s poslikavami in steklenim stropom, stopnišče pa krasijo barviti vitraži. Žal notranjost stavbe ni odprta za običajne turistične oglede, lahko pa vseeno vstopite in si ogledate te umetnine.
