Napredna laserska tehnologija je razkrila, da se je pod amazonskim pragozdom več kot dva tisoč let skrivala mogočna civilizacija.
Amazonija že dolgo velja za eno zadnjih velikih neokrnjenih divjin na svetu, vendar najnovejše arheološke raziskave kažejo, da je bila nekoč veliko bolj poseljena, kot so domnevali znanstveniki. Z uporabo sodobne tehnologije LiDAR so raziskovalci pod gostimi krošnjami odkrili skoraj 400 doslej neznanih zemeljskih struktur, ki pričajo o obstoju napredne družbe, ki je na tem območju živela več stoletij. Odkritje, objavljeno v ugledni znanstveni reviji Nature, je rezultat raziskave mednarodne ekipe pod vodstvom arheologa Marttija Pärssinena z Univerze v Helsinkih.
Laserski pogled skozi džunglo
Tehnologija LiDAR (Light Detection and Ranging) uporablja laserske impulze, s katerimi je mogoče ustvariti zelo natančen tridimenzionalni zemljevid površja. Ker lahko digitalno "odstrani" gosto vegetacijo, raziskovalcem omogoča vpogled v pokrajino, ki je bila desetletja ali celo stoletja skrita očem. Med preletom približno 4.500 kvadratnih kilometrov brazilskega dela Amazonije v zvezni državi Acre so arheologi odkrili kar 396 novih geoglifov – velikanskih zemeljskih struktur geometrijskih oblik, kot so krogi, kvadrati in dolge ravne linije. Na podlagi teh odkritij so raziskovalci prvič lahko ocenili obseg nekdanje civilizacije, ki so jo poimenovali Aquiry. Ime izhaja iz jezika staroselskega ljudstva Arawak in pomeni »reka kajmanov«, po reki Acre, ki je predstavljala središče njihovega sveta.
Odd shapes hidden in dense Amazon rainforest reveal sprawling ancient civilization
— Chronocivilis (@Chronocivilis) July 29, 2026
Newly found earthworks suggest about 3 million people might have lived in just about 3% of the forest’s entire area
During early surveys of these geoglyphs, Ranzi says, archaeologists encountered…
Civilizacija, ki je štela milijone prebivalcev
Po ocenah arheologov je civilizacija Aquiry obstajala približno med letoma 600 pr. n. št. in 850 n. št.. Ker na območju ni bilo naravnega kamna, niso gradili kamnitih mest, temveč so ustvarjali ogromne zemeljske nasipe, jarke in geometrijske komplekse. Okoli teh struktur so stale velike večnamenske hiše, prebivalci pa so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom. Gojili so koruzo, buče in druge kulturne rastline, razvili pa naj bi tudi dobro organizirano družbo. Raziskovalci ocenjujejo, da je na vrhuncu razvoja, med letoma 100 in 300, na tem območju živelo med 1,25 in tremi milijoni ljudi. Če bodo te ocene potrjene, bo treba na novo ovrednotiti dolgo uveljavljeno prepričanje, da je bila Amazonija pred prihodom Evropejcev le redko poseljena.
Središča obredov in političnih odločitev
Arheologi menijo, da geoglifi niso bili utrdbe ali klasična naselja, ampak predvsem pomembna družbena in obredna središča. "Kulture in skupnosti, ki so sestavljale Aquiry, so delile skupen pogled na svet in gradile ceremonialna središča v različnih monumentalnih geometrijskih oblikah, za katere so značilni globoki jarki in visoki zemeljski nasipi," je pojasnil vodja raziskave Martti Pärssinen. Po njegovih besedah ustna izročila staroselskih ljudstev nakazujejo, da so bila ta središča namenjena povezovanju različnih skupnosti, verskim obredom, političnim srečanjem in utrjevanju odnosov med voditelji. Za gradnjo enega samega geoglifa je bilo po ocenah potrebnih približno 300 ljudi, kar kaže na izjemno organiziranost tedanje družbe.
Odkrit je bil le majhen del
Do danes so arheologi na območju Amazonije odkrili okoli 1.700 geoglifov, vendar menijo, da jih pod pragozdom leži še veliko več. Po nekaterih ocenah bi jih lahko bilo celo več kot 20.000, kar pomeni, da največja odkritja morda šele prihajajo. Čeprav geoglifi na prvi pogled spominjajo na znamenite črte Nazca v Peruju, raziskovalci poudarjajo, da gre za povsem drugačen kulturni pojav in da med njima najverjetneje ni neposredne povezave.
Ena največjih skrivnosti ostaja nenaden zaton civilizacije Aquiry. Arheološki dokazi kažejo, da so bili geoglifi zapuščeni med letoma 850 in 950. "Ne vemo, zakaj so bili geoglifi zapuščeni. Razpoložljivi dokazi kažejo na razmeroma hiter zlom družbe," je dejal Pärssinen. Po njegovem mnenju bi lahko bil propad povezan s širšimi spremembami, ki so v istem obdobju prizadele tudi druge velike predkolumbovske civilizacije, med njimi Maje v Srednji Ameriki ter kulturi Tiwanaku in Wari v Andih.
Ali so k izginotju prispevale podnebne spremembe, bolezni, izčrpavanje naravnih virov ali notranji družbeni pretresi, za zdaj ostaja odprto vprašanje. Jasno pa je, da Amazonija pod svojo gosto zeleno odejo še vedno skriva številne skrivnosti, ki utegnejo v prihodnjih letih na novo napisati pomembna poglavja človeške zgodovine.
