Večina obiskovalcev Postojne se odpravi naravnost v znamenito Postojnsko jamo. A če želite zares razumeti, kako je nastal tukajšnji podzemni svet in kaj vse se je v njem dogajalo skozi stoletja, se velja ustaviti še nekaj minut stran od nje — v Notranjskem muzeju Postojna. Ne boste se mogli načuditi, koliko zgodb, najdb in skrivnosti v sebi nosi kraški svet pod našimi nogami.
Že prvi koraki po Notranjskem muzeju Postojna na Kolodvorski cesti 3 nakazujejo, da to ne bo običajen muzejski obisk, temveč raziskovanje enega najbolj fascinantnih svetov pri nas. Zgodba kraškega podzemlja se tu sestavi v celoto. Muzej razkriva, da jame niso zgolj tihi in temni prostori pod zemeljsko površino, temveč arhiv časa, ki v svojih globinah hrani tisočletne spomine – kapnike, kosti, sledove življenja in zapise nekdanjih podnebij.
Kras in kras
Slovenija je svetu podarila eno najpomembnejših geografskih besed. Kras (z veliko začetnico), pokrajina med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je danes mednarodni izraz za podobne kamnite pokrajine po vsem svetu. Medtem je Postojna s svojo slovito jamo in bogato tradicijo raziskovanja kraškega sveta zrasla v eno najpomembnejših središč podzemnega sveta, ki ga vsako leto obiščejo številni domači in tuji obiskovalci.
Pomemben košček sestavljanke pri vsem ima tudi Notranjski muzej Postojna, sodoben, interaktiven in družinam prijazen muzej, ki ponuja najcelovitejšo predstavitev kraškega sveta v Evropi. Ob njegovem obisku postane jasno, da kraško podzemlje ni zgolj kulisa za fotografije in občudovanje naravnih čudes. Je svet, ki svojo zgodbo pripoveduje skozi kamen, vodo in počasni tok časa, pa tudi skozi generacije ljudi, ki so ga raziskovali, razumeli in z njim živeli. Pod površjem Slovenije se skriva več kot 15.000 jam. Stalna razstava Muzej krasa, ki so jo v Notranjskem muzeju Postojna odprli leta 2015, nas v dveh nadstropjih in v sodobno urejenih kletnih prostorih popelje skozi celoten nastanek in zgodovino kraškega podzemlja.
Ko govorimo o kraških jamah, ne moremo mimo poguma in radovednosti ljudi, ki so – pogosto tudi z lastnim tveganjem – odkrivali podzemni svet. Spuščali so se v globine, ne da bi vedeli, kaj jih tam čaka, in raziskovali neznane rove ter vode. To raziskovanje se nadaljuje še danes, saj kraški svet še vedno skriva veliko neodkritega. Del razstave je posvečen prav jamskim raziskovalcem, med katerimi so danes tudi nekateri sodelavci muzeja, ki jim je proučevanje in varovanje jam življenjsko poslanstvo.
Kras (z veliko začetnico) označuje konkretno geografsko pokrajino med Slovenijo in Italijo. Kras (z malo začetnico) pa označuje splošen naravni pojav oziroma tip površja, ki nastaja zaradi raztapljanja kamnin (kraški pojavi, kraški svet).
Nova interaktivna razstava
V kletnih prostorih muzeja so lani z inovativnim pristopom še dodatno obogatili vsebino o kraških jamah. Prvi prostor, skozi katerega se sprehodimo z muzejsko kustosinjo, zgodovinarko Ano Čič, je namenjen naravnim procesom. "S pomočjo multimedijskih vsebin obiskovalci spoznavajo človeško ribico, procese raztapljanja jam in nastanek kapniških oblik," razloži. V drugem delu spoznamo, kako je človek skozi čas posegal v jame. Te so mu v obdobju turških vpadov služile kot v skrivališča, v času vojn kot skladišča ter celo kot naravni hladilniki. V novejših časih žal tudi kot odlagališča odpadkov. Zato v muzeju veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju o varstvu podzemnega sveta.
Prav ekološki pomen kraških jam ob našem obisku izpostavi tudi Ana Čič. Ob tem opozarja, da so jame veliko več kot le naravna znamenitost. "Kar petina slovenskih jam je onesnaženih. Kraško podzemlje nam zato ne pripoveduje le zgodbe o naravi, temveč tudi o našem odnosu do nje in o tem, kako pogosto ga še vedno ne znamo dovolj spoštovati," poudari. V sodelovanju z jamarji jame redno čistijo in iz njih odstranjujejo odpadke ter druge sledi človeške brezbrižnosti. "Na nekaterih mestih so se v podzemlju znašli celo kuhinjski elementi in odsluženi avtomobili," z grenkobo doda naša sogovornica.
Ob mednarodnem dnevu jam in krasa, 13. septembra, se muzejski sodelavci redno pridružujejo čistilnim akcijam in obiskovalcem približajo, kako občutljiv in dragocen je svet pod našimi nogami. V kletnih prostorih muzeja je na ogled tudi "umetniška instalacija" iz jamskih odpadkov, med katerimi prevladujejo ostanki vojaškega orožja, najdeni v kraških jamah.
Za arheološke sladokusce
V drugem nadstropju nas čaka več zanimivosti, ki jih nikakor ne gre spregledati. Najprej se ustavimo ob repliki vozička, kakršnega so pred časom električnega vlaka uporabljali za prevoz posebnih obiskovalcev Postojnske jame. Z njim so se kakih sto metrov v podzemlje odpeljali kralji, cesarji in drugi ugledni gostje, ki so želeli pokukati v temo pod slovenskimi tlemi, z nasmeškom pove muzejski informator Primož Renko, ki nas vodi naprej skozi obsežen in izjemno zanimiv muzej. Ker so ga po jami potiskali postojnski fantje, je bil to voziček "na mineštro", doda.
V tem delu muzeja so na ogled tudi odlomki znamenitega črno-belega nemega filma o Postojnski jami iz leta 1925. Ta prikazuje vhod, notranjost jame z jamskim vlakcem ter obiskovalce, ki so jo takrat raziskovali z baklami.
Posebno mesto v muzeju zavzema Predjamski zaklad, pri katerem se zadržimo nekoliko dlje. Zavitega v tkanino so ga odkrili med prenovo Predjamskega gradu leta 1992, njegov izvor pa še danes ni povsem pojasnjen. "Gre za največji grajski zaklad, kadar koli odkrit na Slovenskem. Primerljivih najdb niso odkrili niti na številnih bogatejših evropskih gradovih tistega časa," pojasni Renko. Predmeti so srebrni, pozlačeni in bogato okrašeni z vgraviranimi rastlinskimi motivi ter figuraliko. Po slogu sodijo v zadnjo četrtino 16. in začetek 17. stoletja. "Gre za renesančno pivsko posodje, značilno za nemške zlatarske delavnice, kakršno je bilo razširjeno v domovih aristokracije in bogatejšega meščanstva," osupli izvemo.
Od skrivnostnega zaklada je težko umakniti pogled, tudi za neprebojnim steklom deluje veličastno. Kupe, čaše, pokali, celo ornamentirana solnica. Kljub vsej njegovi sijoči lepoti pa ključna vprašanja ostajajo odprta: od kod je prišel in kdo ga je pred dolgimi stoletji, morda med hitenjem, morda med begom, skril pod tlemi "nepomembnega" gradu na Slovenskem? Kdo je te čudovite predmete zavil in pustil v kleti ter se, bržkone zaradi tragičnih okoliščin, nikoli več vrnil ponje, ostaja še danes velika skrivnost.
Podzemlje skozi igro
Posebej veliko pozornosti v muzeju namenjajo mladim obiskovalcem, saj kar sedem od desetih obiskovalcev muzeja predstavljajo šolske skupine. Zato so za njih razvili vrsto pedagoških programov. Otroci lahko izbirajo med različnimi raziskovalnimi ogledi stalne razstave, kot so Iskanje zaklada, Noč v muzeju ali Escape room (Soba pobega). V muzeju lahko praznujejo tudi rojstni dan, na njihovih ustvarjalnih delavnicah pa lahko celo po svoji želji pripravijo izdelek in ga odnesejo domov.
View this post on Instagram
Starejši otroci se lahko preizkusijo v igri Krasolov, zasnovani po principu sobe pobega, mlajši pa v raziskovalnem doživetju Postani krasi(s)lovec. V igralnici Jamar junior se učijo vozlov, plezanja in raziskovanja podzemnega sveta, nastaja pa tudi nov arheološki kotiček, v katerem se bodo lahko simbolično podali v jamo.
Interaktivni elementi vključujejo touchscreen zaslone, KRASkviz za ekipe, igro "Poišči, sestavi, pobarvaj!", sortirnik smeti, dokumentarne videe in replike predmetov.
Razstava o fenomenu grafita
Trenutno je v muzeju na ogled tudi razstava "Zločin in sadež", ki sta jo pripravila Ana Čič in dr. Tine Kaluž. Ta predstavlja grafite in njihovo večplastnost prek vsebinskih sklopov, med katerimi lahko najdemo fenomen jamskih grafitov in vojaških poslikav, ki so posebnost Postojnskega.
Ena od razstavljenih tematik se dotika tudi "znamenitega" grafita na postaji v Postojni, ki je že pred časom sprožil javne odzive in razprave med takratnim županom in grafitarji. Iz vsakdanjega znaka v prostoru se je razvil simbol, hkrati provokacija, komentar in vprašanje, komu pravzaprav pripada mesto. Kot pravi Ana Čič, je namen razstave tudi spodbujanje aktivnega razmisleka, zato obiskovalce skozi razstavo nagovarjajo z vprašanji, na katera lahko odgovarjajo ali glasujejo za njim najbolj všečen odgovor.
Ob razstavi Zločin in sadež je izšel tudi mednarodni zbornik strokovnih prispevkov, ki večplastnost grafita osvetljuje z različnih področij. Zbornik, preveden tudi v angleščino, je na voljo v muzejski trgovini in na spletu.
Pri nastanku so sodelovali dr. Tine Kaluža in Ana Čič iz Notranjskega muzeja, Hana Brus iz ZVKDS, dr. Gregor Bulc in Igor Nađalin, Božidar Zrinski iz MGLC, Uroš Dokl iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor ter Srđan Tunić in Ljiljana Radošević.
Dobra novica pri obisku tega izjemno bogatega in poučnega muzeja je tudi, da ena vstopnica odpre vrata v celoten muzejski svet. Z njo se obisk ne ustavi pri eni razstavi, temveč se razširi skozi različne zgodbe, prostore in plasti. Od kraškega podzemlja do sodobnih razstav, ki ga razlagajo, povezujejo in postavljajo v širši kontekst.
Urnik in cenik si lahko ogledate na spletni strani Notranjskega muzeja Postojna.
View this post on Instagram
