V te konce Slovenije zaide le malo turistov, a tisti, ki jih odkrijejo, se sprašujejo, zakaj niso prišli že prej.
Bled ima otok, Piran morje, Šmartno pa razgled na griče, ki se nizajo drug za drugim in izginjajo v daljavi. Njihova pobočja prekrivajo vinogradi, nad njimi pa se za starim obzidjem stiskajo kamnite hiše. Ob takšnem prizoru misli hitro odtavajo v Toskano. Toda Goriška brda imajo svoj značaj in zgodbe, ki za očarljivost ne potrebujejo romantičnih primerjav z Italijo.
Za obzidjem
Šmartno stoji na razgledni vzpetini v osrčju Goriških brd. S petimi ohranjenimi obrambnimi stolpi in tesno postavljenimi hišami je od daleč videti kot majhna kamnita trdnjava nad vinogradi. Že med približevanjem so razgledi fantastični, a najboljši del izleta se začne, ko stopite skozi vaška vrata.
V pisnih virih se kraj prvič omenja leta 1317. Obzidje in stolpi so nekoč opravljali resno delo: zlasti med 16. in drugo polovico 18. stoletja so bili pomembna obrambna točka. Takrat je bilo življenjsko pomembno, kdo prihaja po poti in ali bodo vrata pravočasno zaprta.
Brez posebnega načrta
Današnji obiskovalci prihajajo z manj bojevitimi nameni, običajno s fotoaparatom in vprašanjem, kje bi se dobro najedli. Tu se sledi kamnitim ulicam, majhni trgi, stara pročelja in detajli na hišah poskrbijo za slikovit sprehod.
V Briški hiši je na ogled, kako je bil nekoč opremljen preprost briški dom z ognjiščem, v Hiši kulture Šmartno pa so razstave. A Brda je najbolje spoznavati za mizo. Po sprehodu si obiskovalci običajno vzamejo čas za kosilo in kozarec lokalnega vina. V Šmartnem je več gostinskih naslovov, v Vinoteki Brda pa so zbrana vina briških in okoliških vinarjev.
Vabilo na martinovanje
Šmartno posebej oživi ob prireditvi Brda in vino ter ob martinovanju. Takrat se kamnite ulice napolnijo z obiskovalci, lokalno hrano in seveda vinom. A Šmartno je le dober začetek, naprej jih vabijo in pritegnejo tudi druge okoliške vasice, kjer dobrih jedi in vin ne manjka.
