Očitno je treba vse znova napisati, kot za otroke, je bilo med drugim navedeno v dolgem zapisu slovenskega gornika. Tega je nato Slovenka delila v turistom namenjeni skupini na Facebooku.
Slovenske gore vsako leto privabijo množice domačih in tujih obiskovalcev. Z vse večjim obiskom pa postajajo vse glasnejša tudi opozorila o neprimernem vedenju, pomanjkljivi pripravljenosti in pozabljanju osnovnega planinskega bontona med novodobnimi obiskovalci gora.
"Gore niso hostel"
Na družbenih omrežjih je zaokrožil zapis slovenskega gornika z naslovom Gore niso hostel. V njem je brez olepševanja opisal, kaj ga najbolj pesti in moti pri današnjih obiskovalcih gora. Takole je začel: "Včasih si točno vedel, kdo je gornik. Srečal si ga ob petih zjutraj na sedlu. Pozdravil te je prvi, še preden si ti odprl usta. Nahrbtnik star 20 let, gojzarji zlizani, v očeh pa mir. V koči je pometel za sabo. S poti je pobral tujo pločevinko."
A današnjo podobo gora avtor zapisa vidi precej drugače. Kot pravi, je gora postala "mestni park na 2000 metrih", posledice takšnega odnosa obiskovalcev pa so vidne na vsakem koraku.
Dober dan je umrl
Slovenski gornik je v zapisu najprej izpostavil nekaj tako osnovnega, kot je pozdrav med planinci. Spomnil je, da je pozdrav v planinskem častnem kodeksu opredeljen kot zunanji izraz planinskega tovarištva in spoštovanja. Opaža pa, da je danes v praksi tega vse manj. "Glava dol. Slušalke v ušesih. Pogled v telefon, če je signal za uporabo družbenih omrežij. Mimo tebe se prerine kot na glavni postaji, brez vsakršne besede," je delil novejše izkušnje.
Ob tem je omenil staro nenapisano gorsko pravilo: pohodnik, ki se vzpenja, pozdravi tistega, ki se vrača v dolino. S tem mu izkaže priznanje za opravljeno turo. "Če nimaš 5 sekund za dober dan na 2000 metrih, nisi prišel v gore zaradi gora. Prišel si, ker je moderno," je dal jasno vedeti, kaj si misli o sodobnih obiskovalcih slovenskih vršacev. Dodal je, da sta pozdrav in pogled v oči predvsem izraz spoštovanja.
Bivak izgublja svoj prvotni smisel
Še bolj ga jezi ravnanje nekaterih obiskovalcev v bivakih. Ti so namenjeni predvsem zavetju v sili, ko planinca presenetijo slabo vreme, megla, tema ali druge nepredvidene okoliščine. Toda po njegovih besedah jih nekateri dandanes obravnavajo povsem drugače. "Bivak je postal brezplačna hotelska soba z razgledom za Instagram. Romantični gorski pobeg s petimi vrečkami hrane, pivom, zvočnikom, vrata na stežaj odprta, olje po mizi in pol bivaka smeti."
Ob tem je spomnil, da morajo obiskovalci vse, kar prinesejo v gore, odnesti nazaj v dolino, bivak pa po uporabi pustiti takšen, da bo lahko služil naslednjemu planincu. "Bivak je najčistejši izraz gorske solidarnosti. Nekdo ga je postavil, da boš ti preživel. Če ga uničiš, nisi gornik," je bil jasen.
V gorah se išče tišino
V nadaljevanju se je lotil širšega planinskega bontona, za katerega meni, da ga je treba očitno znova poudarjati. Obiskovalce poziva, naj v gorah ne kričijo in ne predvajajo glasbe prek zvočnikov. "V gorah iščemo tišino. Tam živijo gamsi, svizci, ruševci. Ti si gost. Obnašaj se kot gost," je poudaril.
Prav tako opozarja na hojo zunaj označenih poti, trganje gorskega cvetja in hranjenje divjih živali. Posebej se je dotaknil tudi psov, ki bi morali biti po njegovem mnenju na povodcu, njihovi lastniki pa morajo poskrbeti za iztrebke. Pri tem ni dovolj, da iztrebek poberejo v vrečko, to pa pustijo ob poti. "Vrečka s pasjim iztrebkom ob poti noi pospravljen iztrebek. Odnesi jo dol," je opomnil. Enako pravilo velja za druge odpadke, tudi tiste, ki se obiskovalcem morda zdijo neškodljivi. "Olupki sadja, cigaretni ogorki in papirnati robčki ne sodijo v naravo," je poudaril.
Gore rabijo več gornikov
Ob bontonu je slovenski gornik poudaril tudi pripravo na turo. Pred odhodom je namreč treba preveriti vremensko napoved, zahtevnost in trajanje poti ter poskrbeti za primerno obutev, dovolj vode, topla oblačila, čelno svetilko in napolnjen telefon. "Superge za tek po zahtevni poti. Brez tople majice, ker je v dolini 30 stopinj. Brez svetilke, ker ‘bomo hitro dol’," je naštel nekaj ravnanj, ki jih vse bolj pogosto opaža.
Na koncu pa je nekaj besed namenil tudi slovenskim gorskim reševalcem. Ti, kot pravi, svoje delo opravljajo prostovoljno in se na intervencije odpravljajo ne glede na uro ali razmere. V sklepnem delu zapisa je povzel število gorskih nesreč in posredovanj reševalcev. Leta 2025 so opravili 660 reševanj, rešenih je bilo 767 ljudi, umrlo pa jih je 50. "Gore ne potrebujejo še več ljudi, temveč ljudi, ki razumejo, kako se je v njih treba obnašati. Takšnih, ki pozdravijo, odnesejo smeti in gore spoštujejo, če ti to ne paše, ostani v dolini," je gornik sklenil zapis, ki je pritegnil veliko pozornosti med turisti v popotniški skupini.
