Turistični naval je v nekaterih delih Evrope presegel vse meje.
Evropske destinacije so si več let prizadevale privabiti čim več turistov. Poceni letalske povezave, družbena omrežja in razmah kratkoročnih najemov pa so marsikje prinesli težavo, ki si jo je bilo še pred nekaj desetletji težko predstavljati: turistov je preprosto preveč.
Ozke ulice se polnijo z množicami, stanovanja se spreminjajo v turistične apartmaje, domačini pa vse glasneje opozarjajo, da njihova mesta in otoki niso kulise za obiskovalce.
Nekatere najbolj priljubljene evropske destinacije so zato začele uvajati turistične takse, omejevati nastanitve, nadzorovati prihode križark in iskati druge načine, kako zmanjšati pritisk obiskovalcev.
To je pet destinacij, kjer je turistični uspeh postal tudi veliko breme:
Benetke, Italija
Benetke so popoln primer destinacije, ki je postala žrtev lastne priljubljenosti. Trg svetega Marka, most Rialto in ozke ulice ob kanalih privabljajo ogromno dnevnih obiskovalcev, zaradi česar se zgodovinsko središče ob najbolj obremenjenih dnevih spremeni v neprekinjeno reko ljudi.
Mesto je zato začelo eksperimentirati z ukrepom, ki je še pred nekaj leti zvenel skoraj nepredstavljivo – zaračunavanjem vstopa določenim dnevnim obiskovalcem.
Sistem se je medtem še razširil. Leta 2026 je prispevek veljal 60 izbranih dni med aprilom in julijem, dnevni obiskovalci pa so glede na čas rezervacije plačali pet ali deset evrov. Mesto je v tem obdobju izdalo skoraj 680.000 plačljivih vstopnic oziroma voucherjev.
Barcelona, Španija
Barcelona ima skoraj vse, kar si množični turizem želi: plaže, arhitekturo, nočno življenje, nogomet, prijetno podnebje in eno najbolj prepoznavnih mestnih podob v Evropi. Toda prav ta kombinacija je ustvarila izjemen pritisk na posamezne predele mesta.
Turistični apartmaji so postali posebej občutljiva tema, saj se razprava o turizmu vse bolj prepleta z vprašanjem dostopnosti stanovanj za prebivalce. Mestne oblasti so se zato odločile za zelo radikalen poseg. V uradnem načrtu upravljanja turizma Barcelona navaja, da naj bi izvajanje katalonskih pravil privedlo do odprave turističnih stanovanj v mestu, pri čemer naj bi bilo preklicanih približno deset tisoč obstoječih dovoljenj.
Namen je, da bi se ta stanovanja lahko vrnila na običajni stanovanjski trg. Barcelona je tako eden najzgovornejših primerov konflikta med dvema interesoma: biti svetovno uspešna turistična destinacija in hkrati ostati mesto, v katerem lahko njegovi prebivalci normalno živijo.
Santorini, Grčija
Bele hiške, modre kupole in sončni zahod nad Egejskim morjem so Santorini spremenili v eno najbolj fotografiranih destinacij na svetu. Toda fotografije običajno izpustijo drugo plat zgodbe: dolge vrste obiskovalcev, polne razgledne točke in množice potnikov, ki lahko s križark v kratkem času preplavijo majhne otoške kraje.
Po podatkih, ki jih je leta 2024 navedel župan Santorinija, je otok v enem letu obiskalo približno 3,4 milijona ljudi, medtem ko ima okoli 20.000 stalnih prebivalcev.
Pritisk je tako velik, da so se pojavili pozivi k omejevanju števila obiskovalcev s križark. Župan Nikos Zorzos je med drugim zagovarjal omejitev na približno 8000 takšnih obiskovalcev dnevno, grške oblasti pa so začele razmišljati tudi o višjih pristojbinah za potnike s križark.
Dubrovnik, Hrvaška
Tudi Dubrovnik dobro pozna težave, ki jih prinese svetovna slava. Majhno zgodovinsko jedro, obdano z obzidjem, preprosto ni bilo zasnovano za trenutke, ko vanj istočasno pride ogromno obiskovalcev. K priljubljenosti mesta so poleg križark in klasičnega turizma prispevale tudi filmske in televizijske produkcije, Dubrovnik pa je sčasoma postal eden najbolj znanih evropskih simbolov čezmernega turizma.
Dubrovnik je zanimiv tudi zato, ker se je problema lotil precej sistematično. Mesto od leta 2017 izvaja projekt Respect the City oziroma Spoštujmo mesto, v okviru katerega upravlja tokove obiskovalcev in prihode križark ter uporablja digitalna orodja za načrtovanje obiska.
Mestne oblasti so se s panogo križarjenj med drugim dogovorile za največ dve križarki hkrati. Dubrovnik torej ostaja izjemno priljubljen, vendar skuša dokazati, da rešitev ni nujno odganjanje turistov, temveč predvsem boljši nadzor nad tem, koliko ljudi pride na isto mesto ob istem času.
Amsterdam, Nizozemska
Amsterdam je desetletja gradil podobo odprtega, sproščenega in nekoliko divjega evropskega mesta. Prav ta sloves pa je sčasoma postal del problema. Mestne oblasti danes odkrito poudarjajo, da si ne želijo turizma, ki prebivalcem povzroča nevšečnosti, ter skušajo omejiti predvsem oblike množičnega in zabavljaškega turizma.
Razsežnost obiska je ogromna: Amsterdam je imel leta 2024 po mestnih ocenah okoli 14 milijonov dnevnih obiskovalcev in 10 milijonov obiskovalcev, ki so v mestu tudi prenočili.
Zato Amsterdam že spreminja svojo turistično politiko. Med načrtovanimi oziroma uvedenimi ukrepi so strožja hotelska politika, zmanjševanje števila rečnih križarjenj, ukrepanje proti motečim fantovščinam in organiziranim obiskom lokalov ter razpršitev turistov iz najbolj obremenjenih predelov. Turistična taksa za prenočitve trenutno znaša 12,5 odstotka cene prenočišča brez DDV.
