Na tem neokrnjenem koščku Jadranskega morja imajo obiskovalci občutek, kot da so se vrnili v preteklost. V neke povsem druge čase ...
Med otokoma Olib in Premuda v severni Dalmaciji leži Silba, eden najbolj posebnih in skrivnostno privlačnih otokov na Jadranu. Čeprav meri le okoli 15 kvadratnih kilometrov, v sebi skriva neverjetno mešanico naravne lepote, bogate pomorske zgodovine in skoraj pozabljenega načina življenja, ki ga danes redko še kje najdemo. O Silbi je te dni podrobneje pisal tudi Yachts Croatia, ki jo opisuje kot enega najbolj očarljivih in tihih kotičkov Jadrana.
Prvi šok za številne obiskovalce pride že ob prihodu. Na Silbi namreč ni avtomobilov. Nobenega. Po ozkih otoških ulicah ne odmevajo motorji jeklenih konjičkov, zrak je čist, življenje pa poteka počasneje in bolj človeško. Namesto avtomobilov domačini uporabljajo traktorje, ki so postali skoraj zaščitni znak otoka in del njegove nenavadne, skoraj filmske podobe.
Prav ta odsotnost hrupa ustvarja občutek, kot da ste stopili v nek drug čas. Silba ni otok množičnega turizma. Na njem ni hotelov, velikih resortov ali agresivne turistične infrastrukture. Gostje bivajo v zasebnih apartmajih in hišah, zaradi česar kraj ohranja občutek pristnega otoškega življenja.
Silba je obdana s peščenimi in prodnatimi plažami ter skritimi zalivi, ki tudi sredi poletja pogosto ostanejo presenetljivo mirni. Notranjost otoka prekrivajo gosti zimzeleni hrasti, med katerimi vodijo poti do samotnih kotičkov in razglednih točk. Najvišji vrh otoka Varh se dviga 83 metrov nad morjem in ponuja razgled, ki ga številni opisujejo kot enega najlepših v zadarskem arhipelagu.
Središče otoka zaznamuje znamenita Toreta, nenavadna zgodovinska stavba, ki je postala simbol Silbe. Stoletja je predstavljala srce otoškega življenja in še danes velja za eno najbolj fotografiranih točk na otoku.
Silba pa ni le raj za ljubitelje miru in narave. Njena zgodovina je tesno povezana z morjem. Že od 8. stoletja je bila pomembna pomorska postojanka na poti proti Zadru, zato so jo nekateri imenovali kar vrata Dalmacije. Zaradi strateške lege je bila pogosto tarča piratov, domačini pa so ob obali gradili obrambne stolpe in stražarske točke. Ostanki nekaterih utrdb so še danes vidni v zalivih Papranica in Sveti Ante.
V 19. stoletju je otok doživel posebno zgodovinsko poglavje. Domačini so namreč kolektivno odkupili otok in postali gospodarji lastne zemlje. Ta občutek neodvisnosti in otoškega ponosa je močno zaznamoval značaj Silbe vse do danes.
Posebno poglavje v identiteti otoka pripada umetnikom. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so Silbo odkrili glasbeniki, slikarji in boemski ustvarjalci, ki so med borovci postavljali improvizirane tabore in iskali svobodo daleč stran od mestnega vrveža. Ta umetniški duh se je ohranil vse do danes.
Kulturno življenje danes ohranja iniciativa Sea Silba Environment Art pod vodstvom umetnice Natashe Kadin, ki na otok prinaša koncerte, razstave, performanse in okoljske projekte. Tako Silba ni le prostor tišine, ampak tudi prostor ustvarjalnosti.
Otok je priljubljen tudi med jadralci. Zalivi Sveti Ante, Južni Porat in Papranica ponujajo varna sidrišča in kristalno čisto morje. Posebej priljubljen je zaliv Sveti Ante na jugozahodu otoka, kjer se med poletnimi večeri številni obiskovalci zbirajo ob sončnih zahodih, ki jih mnogi opisujejo skoraj mistično.
Tudi kulinarika ostaja zvesta otoški preprostosti. Ob obali obiskovalce pričakajo majhne konobe s tradicionalnimi dalmatinskimi jedmi, med katerimi posebej izstopa konoba Alavija. Ta je med domačini in rednimi obiskovalci skoraj legendarna zaradi domače pašticade, sveže ribe in razgleda na odprto morje, ki ob sončnem zahodu ustvari prizor, zaradi katerega mnogi na Silbo prihajajo znova in znova.
