Vipavska dolina, ki je danes znana predvsem kot zelo vinorodna slovenska pokrajina, je bila v zgodovini prizorišče bitke, katere razplet je globoko zaznamoval versko podobo Evrope in sveta.
Ko danes obiščemo Vipavsko dolino, nas pričakajo valoviti vinogradi, slikovite vasice in značilen manjši ali večji sunek burje. A prav ta neusmiljeni veter, ki oblikuje vinsko kulturo, naj bi po legendi odigral ključno vlogo v enem najpomembnejših spopadov poznega rimskega obdobja.
Bitka pri Mrzli reki
Leta 394 se je v bližini današnje Ajdovščine odvila znamenita Bitka pri Frigidu, znana tudi kor Bitka pri mrzli reki. Na eni strani je stal cesar Teodozij I., zagovornik krščanstva, na drugi pa Evgenij, ki je imel podporo poganskih krogov rimskega sveta. Spopad ni bil le političen, temveč tudi ideološki, sej se je v njem odločalo o verski prihodnosti imperija. Teodozijeva vojska je štela okoli stotisoč mož, med njimi so bili barbari, poleg Hunov in Alanov tudi približno 20 tistoč Gotov.
Pogansko vojsko, številčno šibkejšo od Teodozijeve, ki je štela okoli 30 do 40 tisoč vojakov, je vodil Evgenij Flavius. Ta je bil sprva kristjan, učitelj retorike, za (proti)cesarja pa ga je oklical vojskovodja in dvorni vsemogočnež Arbogast, po rodu Frank.
Vojski sta se udarili ob reki Frigidus oziroma ob "mrzli reki". Glede na zgodovinski zemljevid je šlo bodisi za reko Hubelj bodisi za reko Vipavo – morda pa kar za obe. Kako zgodovinarji to vedo? Po reki so Rimljani poimenovali tudi cestno postajo mansio Fluvio Frigido, prvo rimsko civilno naselje na območju današnje Ajdovščine.
Teodozijeva vojska je v boj krenila sredi maja 394 iz Konstantinopla, današnjega Carigrada. Evgenijeva vojska je krenila v spopad iz Mediolana, današnjega Milana.
O zmagovalcu je odločila burja
Po zgodovinskem izročilu naj bi se vojna sreča po prvem dnevu spopadov nasmehnila Evgeniju. Teodozij naj bi bil tik pred vdajo. Toda zjutraj je skozi bojišče privršala strašna burja, ki je Teodozijevi vojski dala zalet, Evgenijevim vojakom pa je trgala ščite iz rok in obračala sulice in puščice v lastne vrste. Teodozijeva zmaga je bila prav zaradi tega popolna.
S tem spopadom se je utrdila prevlada krščanstva v Rimskem imperiju, kar je dolgoročno vplivalo na oblikovanje verske podobe Evrope, kot jo poznamo danes.
Po poti rimske Castre
Čeprav se je spopadlo okrog 150 tisoč vojščakov, pa do danes še niso našli otipljivih dokazov, kje točno naj bi se bitka odvila. V Vipavsko dolino jo umeščajo predvsem zato, ker skoraj vsa antična poročila o bitki kot odločilen dejavnik vpletajo burjo. Zaradi nenadnega pojava burje je namreč jasno, da se je lahko takšna bitka dogajala le nekje na zgornjem Vipavskem.
Toda zgodba Vipavske doline se tu ne konča. Na območju Ajdovščine je že pred bitko stala mogočna rimska utrdba Castra ad Fluvium Frigidum, del obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Ta je varoval pomembne poti med Italijo in notranjostjo imperija, kar pojasnjuje, zakaj je prav ta prostor postal prizorišče odločilnega spopada.
Obiskovalci lahko danes ob obisku Ajdovščine najdejo številne ostanke omenjene rimske vojaške utrdbe in se podajo na voden ogled po mestu.
