Znanstveniki z grozo opozarjajo, da bi lahko ta nepredvidljivi vremenski proces do konca leta prerasel v enega najintenzivnejših in najbolj uničujočih, kar smo jih kdaj zabeležili v zgodovini človeštva.
Vremenski pojav El Nino, ki s seboj prinaša ekstremne razmere, se je uradno začel in bi lahko do konca leta postal eden najintenzivnejših, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, je v četrtek sporočila ameriška vremenska agencija (NOAA). Pojav je običajno povezan s sušami ter na drugi strani z okrepljenimi padavinami in poplavami v nekaterih delih sveta.
"El Nino je tu in bi se lahko vpisal v zgodovino," je v videoposnetku pojasnila vremenoslovka pri Nacionalni upravi za oceane in ozračje (NOAA) Haley Thiem.
Pričakujejo ga že mesece
Zaradi neobičajno visokih temperatur morja v tropskem Tihem oceanu se ta redno ponavljajoči se vremenski pojav pričakuje že mesece. Spremljajo ga skrbi zaradi ekstremnejših vremenskih razmer, kot so suše in poplave, obstaja pa tudi možnost rekordnih globalno povprečnih temperatur, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po ocenah znanstvenikov NOAA obstaja 63-odstotna verjetnost zelo močnega El Nina med novembrom in januarjem na severni polobli, ki bi se lahko uvrstil med najintenzivnejše dogodke, kar jih je bilo kdaj zabeleženih od začetka meritev leta 1950.
El Nino je naravni podnebni pojav, ki segreva površinske temperature v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana ter s tem spreminja vetrove, tlak in vzorec padavin po vsem svetu. Pojavlja se na dve do sedem let in traja približno devet mesecev do enega leta.
Vzorec je bolj kot ne znan
Čeprav je vsak El Nino drugačen, zgodovinsko gledano ta pojav pogosto sledi znanim vzorcem. To vključuje sušo v delih Amazonije, Indonezije in Avstralije, monsune v Indiji in prinaša hudourniško deževje v vzhodno Afriko.
Nazadnje je El Nino pomembno prispeval k rekordno vročima letoma 2023 in 2024. Po navedbah Svetovne meteorološke organizacije (WMO) sicer ni dokazov, da bi podnebne spremembe povečale pogostnost ali intenzivnost El Nina. Lahko pa okrepijo posledice pojava, saj toplejša ocean in ozračje povečujeta količino energije in vlage, potrebnih za ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in močna deževja.
