Katastrofa v naših jamah: vklopili so se vsi alarmi

Raziskovalci z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU se vsako leto vsaj dvakrat letno odpravijo na teren v izbrane slovenske jame, kjer ocenjujejo dinamiko sprememb jamskega ledu. Že nekaj časa opazujejo trend pospešenega izginjanja ledu in tudi nedavne odprave so pokazale, da je ledu vse manj, kar je odraz izrazitih podnebnih sprememb.

Terenske aktivnosti izvajajo pozno pomladi, ko se zaključi akumulacija ledu v ledenih jamah, ter zgodaj jeseni, ko se zaključi taljenje ledu. Namen tokratnih obiskov v Veliki ledeni jami v Paradani, Snežni jami na Raduhi, Ivačičevi jami pod Triglavskim domom na Kredarici in Ledeni jami pri planini Viševnik je bilo med drugim obdobno lasersko skeniranje jam, s katerim so natančno zajemali obseg sprememb mase ledu.

Po besedah vodje raziskav, jamarja Jureta Tičarja, v teh jamah opažajo, da jamski led pospešeno izginja, za kar so krive višje temperature in burno vremensko dogajanje, ki so posledica predvsem vse izrazitejših podnebnih sprememb. "Spreminjanje podnebja vse bolj vpliva na cikle taljenja in prirast ledu, zato je raziskovanje teh procesov ključnega pomena," je dejal.

V sklopu projekta, v okviru katerega obiskujejo ledene jame, med drugim natančno merijo temperaturo, vlažnost in pretok zraka ter temperaturo kamnin in ledu na različnih globinah. Spremljajo tudi, kako na spreminjanje mase ledu vplivajo padavine in voda, ki pronica skozi kamnine.

Jamski led pospešeno izginja

Kot je poudaril Tičar, so ledene jame, zlasti tiste na nižje ležečih območjih, praktično že ostale brez stalnega ledu. Ta se pojavlja zgolj še ob zmrzovanju vode, ki pronica v jamo, v hladnejših delih leta. "Tako lahko v obdobju zadnjih 10 do 20 let govorimo o eksponentni rasti izginjanja ledu," je dejal.

Terenske izkušnje in meritve so pokazale, da led v ledenih jamah tudi v rastni sezoni skoraj ne nastaja več. Takšen primer je na primer Velika ledena jama v Paradani, kjer je kljub ugodnim razmeram ob vhodu v jamo prirast ledu zanemarljiv, je opozoril.

Že pretekle analize podatkov laserskih skeniranj pa so po besedah Tičarja pokazale, da lahko v obdobju taljenja led v nekaterih jamah izginja s hitrostjo do 50 centimetrov: "Hitrost izginjanja ledu, ki smo jo že v lanski sezoni opazili v Ivačičevi jami na Kredarici, dosega celo hitrost do 100 centimetrov."

Raziskave v Snežni jami na Raduhi so pokazale, da se je ledena masa pričela odmikati od kamnine, kar je povzročilo nastanek večjih odprtin. Prav tako se le še občasno v jami oblikuje značilen ledeni kapnik. Vhodni del jame so med drugim preoblikovale tudi lanske obilne avgustovske padavine, zaradi katerih se je med drugim vanjo udrla večja količina materiala in jo poškodovala.

V Triglavskem breznu se je približno 20 metrov debela ledena gmota, ki je nekoč zapirala prehod v globoke dele jame, povsem stalila in zgrmela v globino. Ledena jama pri Planini Viševnik pa je v zadnjih 15 letih izgubila več kot 100 kubičnih metrov ledu, je še dodal.

Zaradi taljenja ledu izginjajo tudi pomembne informacije o podnebnih razmerah v preteklosti

V ledu in ledenih jamah se sicer skrivajo pomembne informacije o zgodovinskih podnebnih razmerah, preučevanje katerih lahko omogoča razumevanje sprememb, ki so se zgodile skozi tisočletja, in informacij o tem, kako bi se podnebje lahko spreminjalo v prihodnosti. Vendar so po besedah Tičarja v primerjavi z ostalimi deli Zemljinega sistema, ki vključuje zamrznjeno vodo, ledene jame dokaj zapostavljene in slabo raziskane. Iz vseh ledenih jam na svetu je bilo, kot je dejal, do sedaj vzorčenih le 141 metrov profilov. "Ker se led v kraških ledenih jamah, podobno kot v primeru ledenikov, hitro odziva na trenutne podnebne razmere in izginja s veliko hitrostjo, pa nam dragocene informacije in dejstva, ki jih šele spoznavamo, tudi dobesedno izginjajo pred očmi," je opozoril.

"Podatkov o preteklem podnebju je v Sloveniji relativno malo, še posebej za visokogorska območja, kjer se odpirajo vhodi v ledene jame. Zato je vsako novo spoznanje ključno za razumevanje dinamike naravnih procesov v preteklosti," je poudaril.

Klimatske razmere v preteklosti sicer preučujejo z vzorčenjem ledu v jamah, s katerim bodo pridobivajo informacije o izotopski ter geokemični sestavi ledu in njegovi starosti. Dodatno pozornost pa namenjajo tudi vzorčenju ledu za mikrobiološke raziskave.

V prihodnosti pa želijo raziskave razširiti tudi še na druge jame in območja. V Sloveniji je namreč več kot 230 ledenih jam, predvsem v visokogorju. "S pregledom zapisnikov v Katastru jam bomo opredelili tudi preostale jame, s katerimi bi lahko razširili naša temeljna spoznanja," je dejal.

Projekt Podpora rekonstrukciji holocenskega podnebja z visokoločljivimi kriosferskimi podatki iz kraških ledenih jam, ki se je začel leta 2023 in bo potekal do leta 2026, financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris).

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del