Pripravite se, saj to, kar prihaja, presega vse, kar smo do zdaj doživeli!
Letošnji tretji vročinski val bo brez bistvenega popuščanja trajal še večji del prihodnjega tedna. Obdobje s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo, je dejal vremenoslovec na Arsu Branko Gregorčič. Po pojasnilu klimatologa Gregorja Vrtačnika so visoke temperature zraka povezane s sušnimi razmerami.
Vročinski val je minuli teden najprej zajel zahodno Evropo in se razširil tudi na velik del južne in srednje Evrope, v prihodnjem tednu pa se bo težišče vročine preselilo nekoliko bolj vzhodno. Najbolj izstopajoča vročina bo v prihodnjem tednu zajela srednjo in del vzhodne Evrope ter Panonsko nižino in severni Balkan, je na novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) navedel Gregorčič. Na Arsu so z današnjim dnem izdali "rdeče vremensko opozorilo pred visokimi temperaturami in veliko toplotno obremenitvijo, in sicer predvsem za jugozahod in osrednjo Slovenijo", je pojasnil.
Do torka bo še hudo
Ta stopnja opozorila po njegovih besedah velja do torka, nato se bo težišče vročine nekoliko bolj preselilo proti vzhodu in bodo sproti prilagajali barve vremenskih opozoril. "Vsekakor pa se je treba zavedati, da bo vročinski val brez bistvenega popuščanja trajal ne le ta konec tedna, ampak tudi večji del prihodnjega tedna," je dejal. Obdobje hude vročine s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo po njegovih besedah verjetno marsikje v Sloveniji rekordno dolgo.
Kot je pojasnil klimatolog Gregor Vrtačnik, je bilo doslej najvišje zaporedno število dni s temperaturo nad 35 stopinj deset, in sicer v Kopru sredi avgusta 2015. "Letos pa vremenske napovedi kažejo, da bi lahko prišli celo do 11 ali 12 zaporednih dni, ko bi vsaj na nekaterih merilnih mestih vsak dan temperatura presegla 35 stopinj Celzija," je dejal.
Temperature povezane s sušo
Letošnje izjemno visoke temperature zraka, ki so jih izmerili že v četrtek in jih je pričakovati tudi v naslednjih dneh, so po Vrtačnikovih besedah zelo povezane s sušnimi razmerami. "Suha tla se hitreje in močneje segrejejo od vlažnih oziroma normalno namočenih, saj je pri suhih tleh tudi manjše izhlapevanje tako neposredno iz tal kot iz rastlin, zaradi tega gre več sončne energije v segrevanje tal in zraka in ne toliko v samo izhlapevanje," je pojasnil. V vročinskih valovih, kot je trenuten, so lahko tako dnevni maksimumi tudi za tri ali štiri stopinje višji, kot če bi imeli povprečne padavinske razmere oziroma celo dobro namočena tla, je dodal.
