R. K. | 25. 7. 2023, 22:09

Apokaliptično dogajanje na nebu, kot ga še nismo videli: ali človek res namerno ustvarja hude nevihte?

Srdjan Živulovič/Bobo/Profimedia/fotomontaža

Mnogi verjamejo, da je s skrivnostnimi tehnologijami mogoče vplivati na vreme. Ali je tudi v resnici kaj na tem, smo vprašali vremenoslovce.

Na spletu se že nekaj časa pojavljajo različne in precej neverjetne teorije zarot, povezane s tako imenovanim geoinženiringom. Mnogi so že pred zadnjimi ekstremnimi vremenskimi dogodki verjeli, da je mogoče z geoinženiringom spreminjati vreme oziroma nanj vplivati, v zadnjih tednih, ko nas je nepričakovano doletelo nenavadno veliko ekstremnih vremenskih dogodkov, pa so se tovrstne teorije na spletu razplamtele kot požar.

Uredništvo

Ali lahko človek namerno spreminja vreme?

Obrnili smo na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso) in jih vprašali, ali imajo takšne teorije tudi kakšno realno osnovo. Zanimalo nas je, ali je mogoče s pomočjo kemikalij ali česa drugega na vreme tudi dejansko vplivati in kakšne posledice bi to lahko imelo za naš planet. V odgovoru so potrdili, da namerni umetni vpliv človeka na vreme res obstaja, a so hkrati poudarili, da so tovrstne aktivnosti omejene na zelo majhna območja in tudi časovno zelo kratkotrajne

"v nekaterih sušnih predelih Izraela in ZDA poskušajo z občasnim umetnim vnosom kondenzacijskih jeder v ozračje (s posipanjem nizkih slojevitih oblakov s srebrovim jodidom) sprožiti krajevne padavine, oziroma povečati njihovo izdatnost. Z enakim postopkom se dokazano da vplivati na razkroj tanke slojaste nizke oblačnosti in megle ob stabilnih razmerah s šibkim vetrom (npr. ob temperaturnih inverzijah)," so pojasnili.

Srdjan Živulović/BOBO

Kakšna je vloga srebrovega jodida?

"Z vnašanjem drobnih delcev srebrovega jodida lahko dosežemo, da se iz majhnih oblačnih kapljic tvorijo večji padavinski elementi, ki nato zaradi svoje teže padejo na tla in posledično pride do kratkotrajne razjasnitve. Vendar pa takšen vpliv ni dlje časa trajajoč. Ob nespremenjenih sinoptičnih pogojih megla ali nizka oblačnost kmalu ponovno nastane, oziroma se vrzel v oblačnosti hitro zapolni z okoliškim vlažnim zrakom."

Spomnili so tudi na vnos srebrovega jodida v nevihtne oblake, s katerim skušajo ponekod v Evropi preprečiti nastanek toče. Vnos dodatnih kondenzacijskih jeder v oblak naj bi namreč "povzročil formiranje večjega števila padavinskih elementov, ki pa naj bi zato bili manjših dimenzij". Žal pa uspešnosti tega početja v praksi niso nikoli potrdili na vzorcu, ki bi bil statistično zanesljiv, zato Svetovna Meteorološka Organizacija (WMO) operativnega izvajanja obrambe pred točo ne priporoča. "Takšno je tudi stališče Arso." 

Bobo

Za skeptičnost je veliko razlogov

Pojasnili so, da je težav in odprtih vprašanj pri posipanju točonosnih oblakov več. "Prvič, ni povsem jasno kdaj in kje je vnos kondenzacijskih jeder najbolj učinkovit. Drugič, lahko se zgodi, da zaradi posipanja namesto redko posajenih zrn velike toče padajo številna manjša zrna, ki v kmetijstvu povzročijo še večjo gmotno škodo. Tretjič, namesto toče lahko posipanje privede do močnejšega naliva in s tem k morebiti večji skupni škodi zaradi neurja. Četrtič, posipanje lahko bistveno vpliva na sosednja območja – lahko kje zaradi tega izostane nujno potreben dež ali pa posipanje povzroči škodo zaradi neurja, ki je sicer ne bi bilo. Petič, statistično preverjanje učinkovitosti posipanja zahteva izredno veliko sredstev in časa, saj je potrebno vzpostaviti in več let preverjati gosto mrežo točemernih plošč, pri čemer pa moramo imeti dovolj velika vzorca naključno izbranih dni, ko se izvaja oziroma ne izvaja posipanje." 

Profimedia

Ali geoinženiring v resnici obstaja?

Na Arsu so možnost, da bi bilo na vreme mogoče vplivati tudi globalno, zavrnili. "Poleg naštetih aktivnosti, ki se v posameznih državah res izvajajo, obstajajo še številni bolj ali manj utopični načrti in ideje o tem, kako naj bi s tako imenovanim geoinženiringom vplivali na globalne vremenske in klimatske pogoje. Večina jih je megalomanskih in v praksi povsem neuresničljivih, burijo pa domišljijo nekaterih ljudi." Da bi lahko človek umetno ustvarjal ujme, ki v zadnjih tednih pustošijo po Evropi, je torej zelo malo verjetno.   

V zgodovini so sicer manipulacije z vremenom poskušali uporabiti tudi kot vojaško orožje, "na primer v operaciji Popeye med vietnamsko vojno, ko so Američani skušali umetno podaljšati monsunsko deževje in s tem vplivati na mobilnost sovražnikovih enot." a je po podatkih Arsa zaradi vojaške zaupnosti težko govoriti o uspešnosti takšne vrste orožja.    

Bobo/fotomontaža

Nenamerni vpliv človeka na vreme

Kljub temu, da je namerni vpliv človeka na vreme omejen, pa človek po drugi strani z vrsto svojih aktivnosti nenamerno vpliva na kemijsko sestavo atmosfere in s tem posledično tudi na vreme. "Pri tem imamo v mislih predvsem veliko rabo fosilnih goriv in izsekavanje ogromnih površin gozdov v tropskih predelih. Posledice teh dogajanj občutimo globalno po vsem planetu," so zaključili.

Novo na Metroplay: Martina Švab povsem iskreno o družini, medijskem svetu in organizaciji časa | Ob skodelici kave