Izr. prof. dr. Lucija Mulej | 17. 6. 2020, 14:21 | Vir: Playboy

Za dvig narodne zavesti je treba kultivirati duha

Profimedia

Za dvig zavesti naroda in posledično blagostanja tako duha, telesa kot blagodati je nujna kultivacija duha. Iz dvojnega intervjuja z Jerco Legan Cvikel in Janezom Škrabcem, objavljenem v aktualni številko slovenskega Playboya.

Vprašanje Jerci Legan Cvikl, svetovljanki, filantropinji, doktorici antropologije: Kako kreirate velike ideje v naši lepi deželi, ki včasih obsoja žar in čar, ki ga pogumni žarijo?

»Obožujem Slovenijo kot tisti del našega planeta, ki ima tako rekoč vse atribute za doseganje najvišjih kakovosti življenja – neokrnjeno naravo, dragocene vodne vire, prvobitno visokogorje, hribe in kotline z lepimi srednjeveškimi mesti in ljubkimi kmečkimi zaselki, mešanico zgodovinskih in kulturnih vplivov, imamo prvovrstno kulinariko, malega človeka z delovnimi rokami, nad povprečno število raznolikih in vrhunskih talentov, od znanstvenikov, športnikov do podjetnikov in kulturnikov ... Ogromno priložnosti za privilegirane doživljaje. Seveda imamo na drugi strani družbene motilce ali zaviralce razvoja v dojemanju samega sebe in drugih, ki so nas bremenili skozi vso zgodovino. Žal. Namesto da bi se vsak dan poklonili darovom, ki nam jih daje življenje tukaj in zdaj, delali, kot najbolje znamo in zmoremo, posledično za skupno blagostanje, se raje vrtimo v krogu zavisti, očitkov, predsodkov, ocenjevanja in obsojanja. Prepotovala sem svet, živela in delala v tujini, zato lahko suvereno sklenem, da se premalo cenimo in drug drugega spoštujemo. Nekateri imajo preveč, drugi premalo samokritike, v nobenem primeru pa odnosi do narave in sočloveka niso v ravnotežju ‒ in to plačujemo vsi po vrsti. Uspešni in neuspešni. Prvi se morajo dosežkov sramovati, medtem ko drugi vztrajno gojijo občutke manjvrednosti. Namesto da bi živeli in pustili živeti.

Verjamem, da bi bilo s spreminjanjem splošne družbene zavesti, tako da ljudje nismo tekmeci in sovražniki, temveč sodelujemo, izmenjujemo svoja znanja in veščine, bi bilo sobivanje v naši ljubi deželici mnogo prijaznejše. Posledično bi bili produktivnejši, strpnejši, prijaznejši do narave, pretakali bi pozitivne sinergije in s tem vplivali na vibriranje sveta.«

Jerca Legan Cvikl: »S spreminjanjem splošne družbene zavesti, tako da ljudje nismo tekmeci in sovražniki, temveč sodelujemo, izmenjujemo svoja znanja in veščine, bi bilo sobivanje v naši ljubi deželici mnogo prijaznejše.«
Jerca Legan Cvikl

Jerca Legan Cvikl

arhiv Jerce Legan Cvikl

Vprašanje Janezu Škrabcu, svetovljanu, mecenu, filantropu, izjemnemu podjetniku in izvrstnemu poznavalcu umetnosti: Kako narodu pomagati, da začne sprejemati tisto, kar si želi, a pri drugih obsoja?

»Nikakor se ne bi postavljal v vlogo prosvetljenca, ki bi delil nasvete ali pa formule. Kdo pa sem jaz!? Ne govorim iz lažne skromnosti, temveč predvsem iz zavedanja, da smo samo ljudje, velikokrat šibki in krhki, a nemalokrat tudi navdihnjeni in navdihujoči. In da je treba nenehno kultivirati najprej lastne strahove, dvome, neuspehe in malodušja.

Dovolite, da obudim droben, zelo oseben spomin izpred približno 15 let, ko je Boštjan Videmšek v Sobotni prilogi pripravil prispevek o elitah. Prva dama slovenske filmske produkcije, izjemna Dunja Klemenc, je za elite opredelila tiste, ki razvijajo družbo, in ob tem kot primer izstrelila moje ime. Bil sem izjemno presenečen, saj se moje ime takrat še ni pojavljalo na nobeni lestvici najuspešnejših in Riko tudi še ni užival zdajšnjega ugleda in prepoznavnosti. Dalo pa mi je vedeti, da sem na pravi poti – da vsak uspeh velja toliko, kolikor ga zmoreš deliti z drugimi. To je moja os, osebna in poslovna. Brez nje bi bil moj svet preveč enodimenzionalen, preveč poploščen, manj slikovit in s premalo smisla.«

Janez Škrabec: »Vsak uspeh velja toliko, kolikor ga zmoreš deliti z drugimi.«
Janez Škrabec

Janez Škrabec

arhiv Janeza Škrabca/mediaspeed.net
Celoten dvojni intervju z Jerco Legan Cvikl in Janezom Škrabcem preberite v tiskani izdaji slovenskega Playboya.

Dr. Lucija Mulej je intervjuvanca vprašala o semantični ekonomiji, o ekonomiji obsega in uvida. O duhovnem kapitalu in notranjem ognju, ki poganja vse naše svetove, od intimnih do čisto racionalno pragmatično poslovnih. O sočutju in skrbi za uboge in pomoči potrebne, ki so izgnani iz modernih sofisticiranih tehnoloških sistemov. In o tem, kakšni bodo obrazi elite do leta 2050.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord