13 mitov o koronavirusu in dejstva, ki so znana (in potrjena) ta hip!

COVID-19

24. 2. 2020, 13:08 | Zdravje | Piše: Nataša Zupanc
13 mitov o koronavirusu in dejstva, ki so znana (in potrjena) ta hip! (foto: profimedia) profimedia

Potem ko so zadnjega dne v letu 2019 kitajske oblasti priznale, da je v mestu Vuhan s takrat še neznanim virusom za pljučnico zbolelo več ljudi, se je nekaj tednov kasneje virus navkljub prizadevanjem kitajske in mednarodne skupnosti razširil po svetu.

»Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2. COVID-19 je novo poimenovanje za bolezen, ki jo virus SARS-CoV-2 povzroča. Predvideva se, da izhaja iz živalskega rezervoarja in se je prilagodil na ljudi. Potrjen je bil tudi prenos med ljudmi,« danes o pojavu novega koronavirusa med drugim pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki javnost poziva, da informacije o preventivi in ukrepanju v primeru okužb s koronavirusom poišče prav tam: torej TUKAJ!

Medtem ko cepiva proti COVID-19 še ni (v številnih laboratorijih po svetu ga sicer že skušajo razviti na podlagi cepiv za sorodni MERS-CoV), pa velja, da je najboljša preventiva ta hip lahko le izogibanje stika z že obolelimi, za že obolele pa stroka svetuje, naj ne zapuščajo svojega doma, da ne bi ogrožali drugih.

V Sloveniji po navedbah stroke še ne beležimo primera okužbe s koronavirusom, zato pa so med  minulim vikendom v sosednji Italiji že razglasili izolacijo enajstih mest v Lombardiji in Benečiji ter razglasili izredne ukrepe v Furlaniji-Julijski krajini.

Nasveti stroke (jasno in na kratko):

  • izogibajte se stiku z obolelimi (za varno razdaljo velja premer 1,5 metra);
  • v primeru suma na obolelost ne zapuščajte doma, temveč zdravnika najprej pokličite po telefonu (ali na številko 112);
  • pogosto si umivajte in razkužujte roke, po možnosti tudi površine, ki se jih pogosto dotikate (npr. kljuke vrat);
  • ne dotikajte se ust, nosu in oči, v primeru kašljanja pa uporabljajte robčke za enkratno uporabo (ki jih po uporabi varno zavrzite v koš za smeti).

Pa zaščitne maske? Stroka si je ta hip edina v tem, da naj maske nosijo predvsem oboleli in sicer zato, da ne bi okužili drugih. Nujne so tudi za zdravstvene in druge delavce, ki z zbolelimi prihajajo v stik ali pa so tudi sicer bolj izpostavljeni okužbi.

Kakšna bi morala biti maska, da bi nas zaščitila pred okužbo? V nasprotju z mnenjem laične javnosti navadne kirurške maske še zdaleč niso zares učinkovite pri varovanju pred okužbo. Takšna maska se namreč hitro navlaži in postane prepustna za virusne delce. Zares učinkovite tudi sicer niso maske, temveč respiratorji, ki jih je potrebno menjati na vsakih 8 ur.

Miti, polresnice & dejstva


Ker se je v javnosti, še posebno na družbenih omrežjih, zadnje tedne razširilo veliko nepreverjenih dejstev in polresnic, ki bi lahko po nepotrebnem širili paniko v že tako pregretem ozračju, v nadaljevanju povzemamo zbir najpogostejših mitov, ki se hitreje od koronavirusa širijo po medmrežju, in že znana dejstva, za katere resničnost jamčita dr. Syra Madad, direktorica njujorškega specialnega programa spremljanja patogenih okužb, in dr. Stephen Morse, profesor epidemiologije z univerze Columbia.

Mit 1: Če zbolim za koronavirusom, bom zagotovo umrl.

O novem koronavirusu je še veliko tega, česar ne vemo in se lahko le sproti učimo iz podatkov, ki neprestano prihajajo z vseh koncev sveta. Zaenkrat velja, da večina okuženih zboli za blažjo obliko viralne okužbe, medtem ko vsak peti zboli za hujšo obliko obolenja, ki potrebuje hospitalizacijo. Prav med slednjimi, ki so že hospitalizirani, beležijo tudi 2 odstotka smrtnih primerov.

"Dva odstotka najbolj bolnih je že v bolnišnični oskrbi, zato velja, da imajo vsi, ki so hospitalizirani zaradi novega koronavirusa, 98 odstotkov možnosti, da preživijo. Skratka, nikakor ne gre za smrtno obsodbo," še dodaja dr. Stephen Morse.

Mit 2: Le Kitajci lahko zbolijo za koronavirusom.

Virus so prvič zaznali na Kitajskem, v mestu Vuhan. Vendar pa to ni virus Kitajcev, temveč virus vseh nas. In če se bo razširil dovolj daleč, tako kot povsod po svetu zbolevajo za gripo, bo postal vseprisoten.

"Kužne bolezni ne spoštujejo nacionalnih in držanih meja. Vsi ljudje smo dojemljivi za okužbo," pravi dr. Syra Madad.

Mit 3: Koronavirus je najbolj nevaren virus.

Strokovnjaka za nalezljive bolezni sta več kot prepričana, da to ne drži.

Virusi, ki jih je moč najti v svetu, so si nadvse različni, zato jih ne gre primerjati med seboj. Novi koronavirus najpogosteje primerjajo z boleznijo virusa ebola, katere smrtnost pa je neprimerno višja.

Mit 4: Nošenje maske me lahko zaščiti pred virusom.

Veliko ljudi misli tako. Nošnja maske daje tudi občutek varnosti. Problem nastane, ker ljudje mask ne znajo nositi pravilno, prav tako pa pogosto ne vedo, kakšno vrsto maske v resnici potrebujejo.

"Obstajata dve vrsti mask. Prva je navadna kirurška maska, ki jo množično nosi običajna populacija. Potem pa so tu maske, ki jih nosijo zdravstveni delavci. Ta maska, ki je v resnici respirator, nosi oznako EN 143 po evropskem in N95 po ameriškem standardu. Le respirator lahko filtrira virusne delce, ki se širijo po zraku, in je pri tem učinkovit v 95 odstotkih. Ko si zdravstveni delavci nadenejo respirator, to še preverijo s posebnim testom, ki zagotovi, da je ta zares pravilno nameščen," ve razložiti dr. Madad, medtem ko dr. Morse dodaja: "Ljudje tudi ne vedo, kako zelo moteča je nošnja respiratorjev. In četudi bi si ga namestili pravilno, bi kmalu ugotovili, kako težko je dihati skozenj."

Zaradi vsega naštetega velja, da so zaščitne maske oz. respiratorji namenjene predvsem dejansko že zbolelim, in torej ne zdravim posameznikom. To, kar resnično pomaga, je v resnici pogosto umivanje rok (ki naj traja vsaj 20 sekund) in seveda zadrževanje doma, v kolikor ste zboleli.

Mit 5: Izvor koronavirusa je juha iz netopirjev.

"To absolutno ne drži," pravi dr. Madad. "Danes vemo, da novi koronavirus izvira s tržnice z divjimi živalmi v kitajskem mestu Vuhan in sicer zaradi stika z eno od živalskih vrst, ki jih je tam mogoče najti, nikakor pa izvora virusa ne gre iskati v uživanju juhe iz netopirjev."

Virus se tudi sicer ne širi z uživanjem kakršnekoli hrane, temveč prek kapljične okužbe.

Najnovejši podatki: Domneva se, da se je novi koronavirus z netopirja prenesel na luskavce in šele nato z njih tudi na ljudi.
Mit 6: Zbolim lahko že s tem, da prevzamem paket, ki je prišel s Kitajske.

"Kaj takšnega bi bilo nadvse nenavadno, če pomislimo, kako dolgo potuje takšen paket s Kitajske," pravi dr. Morse.

"To, kar danes zagotovo vemo, je, da telesne (kapljične) tekočine lahko vsebujejo virus, medtem ko virus sam po sebi in zunaj človeškega telesa ne živi prav dolgo. Tudi če ste torej dobili paket s Kitajske, je malo verjetno, da bi virus lahko preživel tako dolgo pot. Zares pa vendarle še ne vemo," dodaja Madad.

Medtem ko za viruse običajne gripe velja, da zunaj človekovega telesa preživijo okoli 48 ur, v primeru novega koronavirusa to še ni posem jasno. Nekateri novemu koronavirusu sorodni virusi lahko namreč živijo tudi do 9 dni, vendar to v primeru COVID-19 nikakor ni potrjeno. Še vedno velja, da je možnost za okužbo znatno večja v stiku človeka s človekom kot prek predmetov in torej tudi poštnih pošiljk.
Mit 7: Zaprtje državnih meja bo ustavilo širjenje virusa.

"Takšen tip respiratornih virusov ne spoštuje nobenih meja, zato so takšni poskusi zajezitve epidemije neuspešni. Takšna je pač narava virusa sama po sebi," trdi dr. Madad in nadaljuje: "Zgodovinsko gledano se prepovedi potovanj niso izkazale za zelo učinkovite. Še več. Zdi se, da so stvari še poslabšale s tem, da je med ljudmi prišlo do panike in posledično kaosa. Ljudje so bili tudi sicer zato bolj zadržani pri tem, da bi oblastem prijavili, da so zboleli."

"Večina takšnih ukrepov ima veliko opraviti predvsem z ustvarjanjem vtisa, kar še posebno radi počnejo politiki, da se nekaj konkretnega počne. V resnici pa so takšni ukrepi neproduktivni," pa dodaja dr. Morse.

Navkljub vsemu velja, naj se ljudje izogibajo potovanjem, ki niso nujna, v kraje (še posebno na Kitajsko), iz katerih že poročajo o večjem številu okuženih z novim koronavirusom. V primeru potovanj pa gre tudi sicer slediti preventivnim smernicam, ki jih državljanom (in obiskovalcem) priporočajo države, v katere potujejo. O slednjem se je mogoče pozanimati tudi na spletu.

Mit 8: Zaradi virusa zbolijo le stari ljudje.

"To zgolj delno drži," pravi dr. Morse. "Zboli lahko kdorkoli, tudi otroci. Vendar pa so ravno starejši ljudje tisti, pri katerih je nekoliko verjetnejša resnejša oblika razvoja bolezni. Za starejše ljudi naj zato velja toliko večja previdnost, vendar pa se z virusom lahko okuži zares kdorkoli. Večina starejših pa tako kot večina vseh drugih v prvi vrsti sploh ne bo zbolela."

Mit 9: Koronavirus je isti kot SARS.

Koronavirus spada v isto družino kot SARS, ki mu je genetsko tudi bolj podoben kot MERS-u, ki prav tako spada v isto skupino koronavirusov. V slednji so po novem tako SARS, MERS in, kot že rečeno, COVID-19.

"V primeru obolenja s SARSom so poročali o 10 odstotni umrljivosti, medtem ko pri COVID-19 zaenkrat poročajo o 2-odstotni umrljivosti," pravi dr. Madad, medtem ko dr. Morse dodaja: "Ta virus je drugačen. Širi se bolj kot gripa, zato gre pričakovati več okuženih. Velike številke o mrtvih pa ne govorijo nujno tudi o veliki smrtnosti virusa. Pomenijo zgolj to, da se je zares veliko ljudi okužilo, nekaj od njih pa jih je na žalost tudi umrlo."

Tekom zgolj običajne sezonske gripe, ki so jo onkraj luže zabeležili v oktobru, so do danes našteli že več kot 10.000 smrti. "Pa gre za navadno gripo, s katero je bilo okuženih 20 milijonov Američanov. Zgolj toliko, da stvari postavimo v pravi kontekst," je še jasna dr. Madad.

Mit 10: Koronavirus je nekako povezana s Corona pivom.

O tej navezavi, ki se je pred mesecem dni razširila po družbenih omrežjih, ima dr. Morse povedati naslednje: "Ne, pivo ne bo pomagalo pri preventivi, prav tako pa zaradi njega tudi ne boste zboleli. Izraz 'corona' v prevodu zgolj pomeni 'krona', stroka pa je virusu nadela takšno ime zaradi njegove oblike. Torej zaradi 'puščic', ki štrlijo iz njega. Pivo pa je zgolj pivo. Ne bo preprečil bolezni in ne bo je povzročil. Gre zgolj za naključje."

Mit 11: Virusa se lahko nalezem od domačih hišnih ljubljenčkov.

"V povezavi z virusom je še veliko tega, česar ne vemo. Za zdaj pa velja, da ni bil zaznan še noben primer, v katerem bi se človek novega koronavirusa nalezel od svojega hišnega ljubljenčka," pravi dr. Madad.

"Drži pravzaprav nasprotno. Lahko bi se zgodilo, da bi se vaš hišni ljubljenček virusa nalezel od vas," pa še dodaja dr. Morse. "Zato dobro pazite in poskrbite za svoje ljubljenčke."

Mit 12: Koronavirus so umetno ustvarili v laboratorijih.

"Vsekakor precenjujete človeške sposobnosti ustvarjanja virusa," je prepričana dr. Madad, dr. Morse pa dodaja: "V zadnjih treh desetletjih smo imeli izbruhe treh koronavirusov. Vendar vemo, da je v naravi še veliko več takšnih, ki so videti kot SARS, zato se nam novi koronavirus sploh ne zdi tako poseben. Je zgolj še eden, ki smo ga dali v kolekcijo."

Dr. Madad pa o tem, kje vse gre iskati vzroke za nalezljive bolezni, še pove: "Več kot očitno gre njihov izvor iskati v okolju, pri čemer gre s prstom med drugim pokazati na klimatske spremembe, ekološke in agrokulturne faktorje, pa tudi človeško vedenje. In vse to se neprestano preigrava okoli nas. Takšni izbruhi so zato neizogibni."

Da bi bilo nadvse presenetljivo, če bi se izkazalo, da je bil ta virus plod človeškega dela, pa pritrjuje tudi dr. Morse: "V primerjavi z inventivnostjo narave smo v resnici v zelo podrejenem položaju."

Mit 13: Antibiotiki lahko preprečijo bolezen in uničijo virus.

Ta trdovratna zmota izvira iz dejstva, da ljudje ne ločijo virsov od bakterij, antibiotiki pa so učinkoviti zgolj pri bakterijskih okužbah. Za virusne okužbe je tako mogoče posegati zgolj po antivirusnih zdravilih. Tako npr. pri običajni gripi, ki jo povzroča virus, posegamo po zdravilu tamiflu, medtem ko nam antibiotiki pri gripi ne bodo prav nič pomagali.

"Še vedno smo v zgodnji fazi odkrivanja obolenj zaradi koronavirusov. Veliko je govoric, ki pa niso potrjene. O dejstvih, za katere že lahko rečemo, da držijo, se gre zato pozanimati zgolj na preverjenih spletnih mestih. Ena takšnih je spletna stran organizacije WHO," svari dr. Madad, ki dodaja, da so prav takšni izbruhi epidemij, kot je zadnja v primeru novega koronavirusa, neizogibne, zato se gre dobro pozanimati, kako pametno ravnati v takšnih primerih.

"Po najboljšem scenariju - kar si vsi želimo, jasno - bomo stvari uspeli spraviti pod nadzor. Upamo tudi, da bomo kmalu dobili cepivo, pa tudi, da se bomo veliko naučili iz te nove izkušnje. To znanje bomo morda še zelo potrebovali," pa še dodaja dr. Morse.

  • Video, v katerem sta omenjena strokovnjaka ovrgla najbolj pogoste mite o novem koronavirusu, si lahko ogledate tudi v spodnjem videu ...

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Nataša Zupanc
Redaktor in novinarka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri