Več kot 16 držav ustavilo cepljenje z Astro Zeneca: kaj nas čaka zdaj?

Mnenja strokovnjakov

16. 3. 2021, 11:05 | Zdravje | Piše: N.Z.

                            Več kot 16 držav ustavilo cepljenje z Astro Zeneca: kaj nas čaka zdaj? (foto: profimedia) profimedia

Kakšna bo usoda cepiva Astra Zenece, s katerim se številni že do sedaj niso želeli cepiti? So primeri krvnih strdkov respovezani s cepivom? Mnenja strokovnjakov so različna.

Čeprav na Portugalskem niso zabeležili primerov krvnih strdkov po cepljenju, so se odločili začasno ustaviti cepljenje z Astro Zeneca. Pred njimi so to storile že Španija, Francija, Nemčija, Slovenija in Italija ter se tako pridružile Danski, Norveški, Avstriji, Estoniji, Latviji, Litvaniji, Luksemburgu, Islandiji, Irski in Bolgarii. V čakanju na uradno poročilo EME, ki je najavljeno za 18. marec, je cepljenje s tem cepivom zadržal še Ciper, danes so isto odločitev sprejeli tudi na Švedskem.

Nekaj odzivov hrvaške stroke na aktualna dogajanja:

Epidemiolog in mikrobiolog Marijo Parčina iz univerzitetne bolnišnice v Bonnu: "V Nemčiji so cepljenje z Astro Zeneco ustavili po zabeležbi sedmih primerov globokih venskih tromboz. Gre za precej specifične oblike. Namreč, gre za sinusne venske tromboze na področju lobanje, možganov."

Epidemiologinja Sanja Kurečić Filipović je povedala, da ni pravih uvidov v dokumentacijo držav, ki so zaustavila cepljenje z Astro Zeneco. "Na Hrvaškem sledimo priporočilom EMA in WHO, ki sta prevzela odgovornost za spremljanje stranskih učinkov, prav tako imajo moč in možnost spremljanja večje količine podatkov. Obe organizaciji sta že sprejeli odločitev, da glede na podatke trenutno ni mogoče govoriti o vzročno posledični povezanosti, prednosti cepljenja pa daleč presegajo tveganja zaradi stranskih učinkov. Oglasili so se tudi regulatorji Velike Britanije, ki na podlagi 11 milijonov cepljenih z Astro Zeneca trdijo isto."

Jelena Krajačić Bucić iz HALMEDA je problematizirala odločitve posameznih držav, ki so se za zaustavitev cepljenja odločile mimo EMA in WHO.

"Posamične države nimajo uvidov v vse podatke in analize. Poznajo zgolj lastne številke. In na Hrvaškem je bilo doslej prijavljenih 14 smrti, a pri nobeni od njih ni bila ugotovljena neposredna povezanost s cepivom. V šestih od teh primerov povezave absolutno ni mogoče potegniti, za dva primera so zaključili, da z veliko verjetnostjo ni povezave, za ostalih šest pa so analize še v teku."

Taista strokovnjakinja je za hrvaški radio na vprašanje, ali so podjetja, ki proizvajajo cepivo, kot možne stranske učinke navedle tromboze in embolije, odgovorila pritrdilo, a še dodala, da tega niso vzročno posledično povezovala s cepivom.

Vikica Krolo iz hrvaškega združenja zdravnikov pa je povedala, da je bil odpor ljudi do Astra Zenece močan že od samega začetka, saj je bilo veliko govora o tem, da je cepivo manj učinkovito. "In zato se nekateri pacienti raje odločijo, da bodo počakali na neko drugo cepivo. Zdaj, ko se toliko govori o teh stranskih učinkih, pa to med ljudmi zbuja še več dvomov. Na cepilnih mestih vseeno ne manjka ljudi, ki bi se želeli cepiti. Ljudje namreč razumejo, da ima cepljenje več koristi od bolezni. Pa vendar vse to dogajanja vnaša zmedo tako med zdravnike kot paciente. Tudi nas vse skupaj navdaja z negotovostjo. Še posebno, ker naj bi bili mi tisti, ki cepivo zagovarjamo in paciente nagovarjamo, naj se cepimo. S tem si na ramena nalagamo veliko odgovornost, zato komaj čakamo odgovore iz EU."

DEJSTVA: Nemčija je svojo odločitev sprejela na podlagi 1,6 milijona cepljenih, med katerimi je zaznala 7 primerov venske tromboze. Na nivoju Evrope je bilo cepljenih 17 milijonov z Astra Zeneco, zaznali pa so 15 primerov globoke venske tromboze in 22 primerov pljučne embolije.

Epidemiolog Parčina dodaja, da bi lahko bila ena od možnosti preprečevanja krvnih strdkov tudi jemanje Aspirina 400, zdravnica Kokolo pa je dodala, da doslej tega niso priporočali pacientom, ki so se cepili. Znano namreč je, da aspirin zavira delovanje imunskega sistema (tega pa si pri cepljenju ne želimo). "Morda bi bilo smiselno, da bi glede na nova spoznanja, pacientom priporočili jemanje pred cepljenjem ali pa deset dni po cepljenju. Kot preventivo." Kurečič Filipović je na to temo povedala le, da o tem nima mnenja, saj se še vedno ne ve, ali so omenjeni primeri sploh zares povezani s cepljenjem.

"Doslej je bilo regulatorjem prijavljeno več kot 1500 stranskih učinkov. Največ so jih beležili pri Pfizerjevem cepivu, nato pri Astra Zeneca, sledila pa je Moderna." - Jelena Krajačić Bucić

Medtem na Twitterju

Po dolgem času se je na Twitterju oglasil epidemiolog Mario Fafangel s tvitom (in retvitom), ki poziva ljudi k: "Brez panike!"

V mnoštvu posmehlivih, zaskrbljenih in izprašujočih se tvitov laikov je ta hip tam mogoče najti le redka mnenja stroke ...