17. november je svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni

16. 11. 2021, 09:35 | Zdravje

                            17. november je svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (foto: profimedia) profimedia

75 % zdravih starejših od 50 let ima preslabo telesno zmogljivost, kar slabi zdravje pljuč in celega telesa ter vpliva na kakovost življenja tudi pri KOPB.

Pomemben del poslanstva Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki deluje že 30 let, je informiranje in ozaveščanje širše skupnosti o temah, ki se nanašajo na zdravje pljuč. Ob letošnjem dnevu kronično obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) želimo opozoriti na velik pomen telesne aktivnosti. V času, ko zaradi epidemije več ostajamo doma, je še toliko bolj pomembno, da spodbujamo ljudi, da vzdržujejo telesno aktivnost tudi v tej situaciji. Zato je naša osrednja tema ob dnevu KOPB Telesna aktivnost pri KOPB in pomen telesne aktivnosti za zdravje pljuč.

KOPB je neozdravljiva, lahko pa upočasnimo napredovanje

Za kronično obstruktivno pljučno boleznijo zbolevajo predvsem kadilci. Zanjo so značilne trajno zožene dihalne poti. Bolezen je neozdravljiva in napredujoča. Bolniki sprva težko dihajo le ob večjih telesnih naporih, v poznem stadiju bolezni pa se težko dihanje pojavi že ob običajnih dnevnih opravilih, kot sta umivanje in oblačenje, ter kasneje tudi med mirovanjem. Čeprav je bolezen zelo razširjena, le malo ljudi prepozna začetne znake in je zato med najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu. Zboli približno 20 % kadilcev, vendar pa po nekaterih ocenah pri 75 % bolnikov bolezen ostane neprepoznana, vse dokler ni zelo napredovala.

Pri običajnih dnevnih dejavnostih bolniki sprva niti ne občutijo, da je z njihovimi pljuči kaj narobe. Kratko sapo ob naporu pripisujejo slabi kondiciji, staranju ali povečani telesni teži. Zaradi neznačilnih znakov v zgodnjih stadijih bolezni ne gredo k zdravniku. Šele, ko začnejo kašljati ali jim zmanjkuje sape že ob manjši telesni dejavnosti, posumijo, da je z njihovimi pljuči nekaj narobe. Ko jim zdravnik pove, da imajo KOPB, je to za marsikoga šok in mnogi težko sprejmejo dejstvo, da je treba način življenja temeljito spremeniti.

KOPB je neozdravljiva, lahko pa upočasnimo napredovanje. Nujna je opustitev kajenja, saj le to prepreči hitro napredovanje bolezni. Zelo pomembni sta tudi ustrezna prehrana in redna telesna dejavnost. V šolah KOPB, ki se izvajajo v okviru Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, bolniki dobijo informacije o bolezni, njenem poteku in napredovanju ter kako jo je možno preprečevati, omiliti simptome in izboljšati kakovost življenja.

Več o KOPB lahko najdete na vdihovalniki.si in v kratkem videu Marjan ima KOPB.
Pri KOPB je nujna redna telesna vadba

Za bolnika s KOPB je izjemno pomembna redna telesna vadba, predvsem vaje za krepitev dihalnih mišic, ob tem pa tudi pravilna tehnika dihanja, ki zmanjša prenapihnjenost pljuč. Nekateri bolniki sicer menijo, da jih telesna vadba samo še bolj utruja, saj ob povečanem naporu težko dihajo. Zaprejo se v stanovanje, njihova telesna zmogljivost pa je vsak dan manjša. Hujše stopnje bolezni namreč poleg dihalnih mišic pomembno prizadenejo tudi druge mišice telesa. Osebe s KOPB so tako vse manj telesno dejavne, manj se gibljejo na svežem zraku in so bolj podvržene okužbam.

Tisti, ki z vztrajno in redno vadbo krepijo mišice, pa kmalu ugotovijo, da postane njihovo dihanje sčasoma manj naporno, bolje se počutijo, telesno postajajo iz dneva v dan dejavnejši. Dokazano je, da zmerna telesna vadba izboljša pljučno funkcijo in telesno zmogljivost. Zaradi izboljšanega dihanja je dovod kisika boljši, izboljša se krvni obtok, zniža se krvni tlak. Dobra in enostavna telesna vadba za bolnika s KOPB je hoja. Prehoditi je treba vsaj tri kilometre na dan, trikrat tedensko. Ob slabem vremenu je dobra alternativa sobno kolo. Telesno dejavnost naj bolnik stopnjuje počasi.

Za bolnike s KOPB, ki jim zmanjšana telesna dejavnost ali težka sapa onemogoča samostojno izvajanje vsakodnevnih življenjskih opravil, obstajajo tudi organizirani programi rehabilitacije, ki jih v Sloveniji izvajajo na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik, v Bolnišnici Topolšica, Bolnišnici Sežana in v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Ena ura sedenja na dan zmanjša življenje za 24 minut

Redna telesna aktivnost je nujna za vsakogar. V službah in šolah se od nas pričakuje, da sedimo, doma se potem radi zleknemo še na kavč ali pa posedamo pred računalniškimi in telefonskimi ekrani. Posledično ima v starosti nad 50 let kar 75 % zdravih ljudi preslabo telesno zmogljivost, ki vodi v številna obolenja. Sedenje je postalo novodobno kajenje. Medtem ko ena pokajena cigareta na dan zmanjša življenje za 11 minut, ena ura sedenja na dan zmanjša življenje za 24 minut.

Mišice nam v veliki meri pomagajo pri dihanju, zato je redna telesna aktivnost izrednega pomena za ohranjanje zdravja pljuč. Prav tako pa se bistveno zmanjša tveganje za nenadno srčno smrt, visok pritisk, sladkorno bolezen, debelost, raka črevesja, artritis, osteoporozo in depresijo.

Telesno aktivnost moramo izvajati vsaj 5 krat na teden po 20 minut z največjo intenzivnostjo, ki jo zmoremo. Ker je naša zmogljivost zaradi sedenja slabša, začnemo 3 krat na teden z 20 minutno zmerno intenzivnostjo. Pri tem je treba upoštevati, da mišice najprej potrebujejo 6 do 7 tednov, da si opomorejo od sedenja.

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije